misliPortreti Goye oktobra v londonski Nacionalni galeriji
London, 28. septembra - V londonski Nacionalni galeriji bodo 7. oktobra odprli razstavo portretov španskega slikarja Goye (1746-1828). Njegove osupljive in pogosto nepozabne stvaritve pričajo o umetnikovem nekonvencionalnem pristopu k portretu in njegovi izjemni sposobnosti ujeti značaj upodobljenca. Razstava bo združila 70 umetnikovih del - slike, risbe in miniature.
Umetnikov ugled je potem, ko je pri 37-ih letih dobil prvo pomembnejše naročilo - portret španskega ministrskega predsednika grofa Floridablance, hitro zrasel. Njegovi naročniki so pripadali različnim družbenim slojem tedanje španske družbe. Pri njem so slike naročali tako člani kraljeve družine in drugi aristokrati, kot tudi intelektualci, politiki in predstavniki vojske, portretiral pa je tudi svoje prijatelje in člane svoje družine.
Zaradi glouhote, ki je bila posledica resne bolezni, za katero je zbolel sredi štiridesetih, je portret postal njegovo pomembno komunikacijsko sredstvo. V svojem pristopu k portretirancu ni poznal omejitev, ni ga bilo strah upodobiti tistega, kar je videl, piše na spletni strani galerije.
Razstava bo sledila umetnikovemu razvoju od prvih naročil pa vse do bolj intimnih poznih del, ki jih je ustvaril v času svojega prostovoljnega izgnanstva v Franciji v 20. letih 19. stoletja.
Umetnik, ki je premikal meje in čigar delo so pozneje izjemno cenili umetniki Delacroix, Degas, Manet in Picasso, velja za enega najslavnejših španskih slikarjev. Kljub temu je to prva razstava, ki pripoveduje zgodbo o Goyi portretistu, še piše na spletni strani galerije.
Goya se je rodil v Fuentetodosu blizu Zaragoze. Študiral je v Zaragozi, Madridu in Italiji. Od leta 1786 je bil uradni slikar na španskem dvoru. Leta 1824 je odšel v prostovoljno izgnanstvo v Francijo. Umrl je v Bordeauxu.
Ustvarjal je ob koncu rokokoja in v prvem obdobju klasicizma, vendar je njegova močna ustvarjalna osebnost presegla vse slogovne značilnosti. Bil je oster in kritičen opazovalec ter neusmiljen realist. Slikarski izraz je naslonil na Tiepolo in Rembrandta, v grafikah pa je izbral temačno, simbolično paleto. V njegovih delih so vidni nastavki romantičnega slikarstva in celo impresionizma.