Slovenija 28.9.2015 14:18

V ljubljanski Operi zgodba o Ani Frank v pevski obliki

Ljubljana, 28. septembra - SNG Opera in balet Ljubljana bo 1. oktobra prvič v Sloveniji izvedla monoopero ruskega skladatelja Grigorija Frida Dnevnik Ane Frank. Glasbena monodrama za sopran in komorni ansambel, napisana v različnih instrumentacijah, bo sploh prvič izvedena ob spremljavi tria. Namen predstave je na spoštljiv in zvest način predati skladateljevo sporočilo.

Ljubljana.
Razstava ob mednarodnem projektu Ana Frank - zgodba za sedanjost.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, SNG Opera in balet Ljubljana.
Novinarska konferenca pred premiero mono-opere Dnevnik Ane Frank v prevodu Milana Jesiha, ki nastaja v koprodukciji s Slovenskim komornim glasbenim gledališčem.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, SNG Opera in balet Ljubljana.
Novinarska konferenca pred premiero mono-opere Dnevnik Ane Frank v prevodu Milana Jesiha, ki nastaja v koprodukciji s Slovenskim komornim glasbenim gledališčem.
Sopranistka Katja Konvalinka.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, SNG Opera in balet Ljubljana.
Novinarska konferenca pred premiero mono-opere Dnevnik Ane Frank v prevodu Milana Jesiha, ki nastaja v koprodukciji s Slovenskim komornim glasbenim gledališčem.
Predstavnica za odnose z javnostmi pri SNG Opera in Balet Ljubljana Barbara Čepirlo.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, SNG Opera in balet Ljubljana.
Novinarska konferenca pred premiero mono-opere Dnevnik Ane Frank v prevodu Milana Jesiha, ki nastaja v koprodukciji s Slovenskim komornim glasbenim gledališčem.
Plakat.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, SNG Opera in balet Ljubljana.
Novinarska konferenca pred premiero mono-opere Dnevnik Ane Frank v prevodu Milana Jesiha, ki nastaja v koprodukciji s Slovenskim komornim glasbenim gledališčem.
Dramaturginja Tatjana Ažman.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, SNG Opera in balet Ljubljana.
Novinarska konferenca pred premiero mono-opere Dnevnik Ane Frank v prevodu Milana Jesiha, ki nastaja v koprodukciji s Slovenskim komornim glasbenim gledališčem.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, SNG Opera in balet Ljubljana.
Novinarska konferenca pred premiero mono-opere Dnevnik Ane Frank v prevodu Milana Jesiha, ki nastaja v koprodukciji s Slovenskim komornim glasbenim gledališčem.
Glasbeni vodja in dirigent Aleksandar Spasić.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, SNG Opera in balet Ljubljana.
Novinarska konferenca pred premiero mono-opere Dnevnik Ane Frank v prevodu Milana Jesiha, ki nastaja v koprodukciji s Slovenskim komornim glasbenim gledališčem.
Sopranistka Štefica Stipančević.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, SNG Opera in balet Ljubljana.
Novinarska konferenca pred premiero mono-opere Dnevnik Ane Frank v prevodu Milana Jesiha, ki nastaja v koprodukciji s Slovenskim komornim glasbenim gledališčem.
Režiser in oblikovalec prostora Rocc.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, SNG Opera in balet Ljubljana.
Novinarska konferenca pred premiero mono-opere Dnevnik Ane Frank v prevodu Milana Jesiha, ki nastaja v koprodukciji s Slovenskim komornim glasbenim gledališčem.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Frid (1915-2012) je monoopero po motivih znamenitega dnevnika judovske deklice, ki se je pred grožnjo holokavsta dve leti skupaj z družino in štiri drugimi sostanovalci skrivala na podstrešju v hiši sredi Amsterdama, zložil v različicah za večji in manjši instrumentalni ansambel ter trio. Premierno pa je bila izvedena leta 1972 ob spremljavi klavirja.

Po podatkih Operabase iz leta 2012 je bil Dnevnik Ane Frank največkrat izvajana opera še živečega komponista v zadnjih letih. Ljubljanska operna hiša jo bodo prvič oživela v različici z instrumentalnim triom - klavir, kontrabas, tolkala, novembra pa jo bo v tej obliki uprizorila še komorna opera v nemškem Reutlingenu.

V glasbi se, kot je na današnji predstavitvi povedal dirigent Aleksandar Spasić, čuti velik vpliv Schönbergove dodekafonije in ruskih skladateljev, kot je Stravinski, zaznati pa je tudi jazzovske in popevkarske elemente. Za sopranistko je po njegovem mnenju velik zalogaj zaradi nians, ki vodijo od male, naivne punčke do takorekoč odrasle ženske, prav tako za pianista, ker je pisana zelo nepianistično.

Ljubljanska Opera bo s tem delom krstila nov uprizoritveni prostor -3, ki sprejme 100 obiskovalcev in je običajno namenjen režijskim vajam. Po besedah dramaturginje Tatjane Ažman je bila največji izziv forma, ker se s tako majhnim številom izvajalcev še ni soočila. Po njenih besedah so se zavestno odločili, da dele izvedb, ki jih poznajo, ne bodo ponavljali; predstava tako ne bo ilustrativna, ampak spoštljiva in zvesta skladateljevemu sporočilu. Eno glavnih vprašanj po njenih besedah bo, kakšna vrednota je svoboda.

Kot je povedal umetniški vodja opere Rocc, ki je prevzel režijo, je tragična zgodba Ane Frank le ena od zgodb, saj so podoben dnevnik našli tudi v balkanski vojni. V uprizoritvenem smislu so zato sklenili, da ne bodo slikali zgodbe, ki je vezana na obdobje druge svetovne vojne, ampak da bi z nadčasovnostjo opozorili na zgodbe, ki so večne. "Eno je spomin na tragične dogodke, drugo je zavedanje, da se podobno ponavlja tudi tukaj in zdaj," je pojasnil koncept.

Monoopera bo izvedena v koprodukciji s Slovenskim komornim glasbenim gledališčem v prevodu Milana Jesiha, premiera bo ob 22. uri, ker je umeščena v spremljevalni del Svetovnih glasbenih dnevov. Štirim reprizam bo nato 22. oktobra sledila italijanska praizvedba v okviru 24. mednarodnega festivala duhovne glasbe v italijanskem Pordenoneju.

Na ljubljanski premieri bo pela Katja Konvalinka, na italijanski Štefica Stipančević. Obe se strinjata, da je delo v 21 točkah muzikalno zelo zahtevno, a zaradi pretresljive zgodbe ne moreš ostati neprizadet.

Kot je še povedal Rocc, se za predstavo zanimajo v osnovnih šolah.