Slovenija po predaji elaborata v čakalnici za častno gostjo v Frankfurtu

Za predstavitev elaborata so se po besedah Zamide odločili, ker v tujini marsikdo ni seznanjen s tem, kako razvit knjižni trg ima Slovenija: od podpornih ukrepov, kot je Javna agencija za knjigo (JAK), do bralne kulture. "Skratka imamo vse, kar imajo tudi veliki."

"Naš argument je bil tudi, da je minilo že skoraj 15 let od predstavitve zadnje slovanske države, Rusije, v 30-letni zgodovini naziva častne gostje pa so bile predstavljene le tri slovanske države. Ker je bilo v zadnjih letih precej nordijskih držav, računamo na preusmeritev v še kak drug del Evrope," je povedala Zamida.

Elaborat je bil po njenih trditvah dobro sprejet, bili so navdušeni, celo prijetno presenečeni nad informacijami, ki so v njem zajete. Direktor sejma Jürgen Boos je napovedal, da bo skupaj s podpredsednikom sejma za mednarodno dejavnost spomladi prihodnje leto obiskal Slovenijo. Zamida je zato prepričana, da so pričakovanja realna in da je Slovenija resna kandidatka za častno gostjo na tem največjem knjižnem sejmu na svetu.

Pogodbo s sejmom država kandidatka navadno podpiše dve do tri leta pred samim nastopom. Zdaj se po njenih besedah začenja boj za letnico. Kandidatk za ta naziv je namreč veliko, nekatere države so močne konkurentke.

Na vprašanje, kdaj bi Slovenija lahko zavzela 2500 kvadratnih metrov paviljona, ki ga v Frankfurtu namenjajo državi gostji, je Zamida odgovorila, da so v predstavljenem dokumentu izrazili željo za leto 2020. Na to letnico so naravnali tudi ukrepe in predvideni proračun 2,5 milijona evrov, ki ga je vlada zagotovila prek ministrstva za kulturo. "Čeprav je tudi leto 2021 za Slovenijo privlačno, ker bo 30-letnica osamosvojitve," je omenila Zamida.

Cilj Slovenije kot častne gostje je predstaviti ne le literaturo, ampak Slovenijo kot celostno umetnino: kot turistično destinacijo, kot prostor za gospodarska sodelovanja, kreativne industrije, možna povezovanja z drugimi ustvarjalnimi področji, kot so likovna umetnost, gledališče, glasba.

Za to bi bila po ocenah Zamide potrebna tako medresorsko sodelovanje kot dodatna sredstva s področij turizma, gospodarstva in zunanjih zadev. Vzpostaviti pa bi bilo treba tudi pametno shemo pridobivanja zasebnih sponzorskih sredstev, saj kar nekaj slovenskim podjetjem Nemčija predstavlja pomemben izvozni trg.

Najslabša usmeritev po njenem mnenju bi bila, da bi se osredotočili le na pet dni trajanja sejma. Slovenija bi morala biti zastopana na različnih ravneh ne samo v Frankfurtu in Hessnu kot zvezni deželi, ampak Nemčiji na splošno, in ne samo v času sejma, temveč intenzivno tudi leto, dve pred in za njim, zagovarja Zamida.

Ena od zamisli, ki jih je razkrila, je projekt Pop up Slovenija: razstavno-prodajni prostor v Berlinu ali Frankfurtu, ki bi finančno kril samega sebe in v katerem bi na dva do tri mesece menjavali vsebino: npr. modo slovenskih obiskovalcev, lahko bi bil show room slovenskih start upov, izložba kakšnega slovenskega podjetja, slovenska čokoladnica in kavarna, prostor za obrtniške in rokodelske izdelke.

"Teh idej je veliko, vse pa so naravnane povezovalno in s ciljem dolgoročno izboljšati vidnost slovenske literature, njenih ustvarjalcev in izdajateljev, pa tudi drugih ustvarjalnih področij," pravi Zamida.

Frankfurtski knjižni sejem ima po njenih besedah dve glavni jedri: je zelo močan medijski dogodek in odskočna deska za trgovanje z avtorskimi pravicami. Zato je velika priložnost za slovenske založnike, da začnejo aktivneje nastopati pri prodaji avtorskih pravic slovenskih avtorjev v tujini. Je tudi velika priložnost za JAK, da vzpostavi nove programe, ki bi slovenske založnike k temu spodbujali. Eden takšnih programov bi lahko usmerjal v poklic literarnega agenta, ki ga v Sloveniji ni.

Dolgoročno bi Frankfurt Slovenijo kot državo gostjo umestil na svetovni literarni zemljevid s prevodi ne le v nemščino, temveč tudi v druge tuje jezike. "Večina držav gostij je ta globalni prevodni učinek tudi dosegla, to je izjemno dobro vidno pri Kataloncih, ki pred tem niso beležili nobenih prevodov na npr. azijske trge," je pojasnila Zamida.

Ker se v nemških medijih že pred sejmom veliko piše o državi gostji, bi bilo treba po njeni oceni dobro razmisliti o privlačnem sloganu. Enako bi bilo treba postopati tudi pri sami predstavitvi slovenske literature, saj imamo žive klasike in klasike, ki so že preminuli, avtorje, ki so uveljavljeni doma in v tujini, avtorje, ki so uveljavljeni samo doma, in avtorje, ki so vzhajajoči in izkazujejo obete, da prodrejo v tujino. "Ampak te predstavitve so ponavadi bolj naravnane na sodobnost kot na zelo oddaljeno preteklost," je še povedala Zamida.