Svet 21.10.2015 6:00

Na Dunaju razstava Maks Fabiani. Arhitekt monarhije

Dunaj, 21. oktobra - V Arhitekturnem centru Dunaj bodo danes odprli razstavo Maks Fabiani, arhitekt monarhije. Na osrednji razstavi v sklopu obeleževanja 150. obletnice rojstva tega priznanega arhitekta in urbanista so na 50 panojih predstavljena arhitektova dela na Dunaju, v Ljubljani in Trstu.

Ljubljana.
Ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar.
Foto: Anže Malovrh/STA
Arhiv STA

Kobdilj.
Doprsni kip priznanega arhitekta in urbanista Maksa Fabianija pred Fabianijevo domačijo.
Foto: Rosana Rijavec/STA
Arhiv STA

Na odprtju bo zbrane nagovorila slovenska ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar, ki bo razstavo odprla skupaj z avstrijskim zveznim ministrom za umetnost in kulturo, ustavo in medije Josefom Ostermayerjem, arhitektom Borisom Podrecco, kuratorjem razstave Andrejem Hrauskyim in direktorjem Arhitekturnega centra Dunaj Dietmarjem Steinerjem. Razstava, ki je po besedah pripravljavcev namenjena najširši javnosti, je že bila na ogled v Ljubljani.

V avstrijski prestolnici je Fabiani načrtoval tri palače, ki so sodile med najbolj znamenite arhitekture z začetka 20. stoletja. S svojimi regulacijskimi načrti in stavbami Ljubljane je prvi določil razvoj mestnih potez, ki jih je pozneje nadgradil arhitekt Jože Plečnik. V Italiji je v Trstu načrtoval Narodni dom in v Gorici Trgovski dom, ki sta bila kulturni in gospodarski središči tamkajšnjih Slovencev.

Fabiani se je rodil leta 1865 v Kobdilju pri Štanjelu. Izhajal je iz mešanje družine. Očetova družina je bila iz Kobdilja, njegova mati je bila rojena v Trstu. Materina družina je imela pomembne zveze na Dunaju, ki so segale vse do Habsburžanov.

Na Dunaju je na Tehnični visoki šoli diplomiral iz arhitekture. Prvo službo je nastopil kot asistent na Tehnični visoki šoli v Gradcu. Po vrnitvi na Dunaj leta 1894 je najprej dve leti delal v ateljeju znamenitega dunajskega arhitekta Otta Wagnerja, kjer se je v istem času izobraževal tudi arhitekt Jože Plečnik.

Po ljubljanskem potresu leta 1895 je Fabiani na lastno pobudo in brezplačno izdelal urbanistični načrt za Ljubljano in ga podrobno predstavil v posebni brošuri z naslovom: Regulacija deželnega stolnega mesta Ljubljane. V prvem desetletju 20. stoletja je načrtoval tudi nekaj pomembnih stavb v Ljubljani.

Leta 1902 je dosegel doktorat iz tehniških ved in istega leta postal svetovalec avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda za arhitekturo in umetnostno zgodovino. Pozneje je bil redni profesor arhitekturne kompozicije na dunajski Tehnični visoki šoli.

Že med bivanjem na Dunaju je sodeloval pri obnovi v prvi svetovni vojni porušenega Posočja. Po selitvi v Gorico je postal profesor umetnostne zgodovine na liceju. Med letoma 1935 in 1945 je bil župan Štanjela. V Štanjelu je zasnoval skoraj vse, kar je bilo tam zgrajenega med obema vojnama, pri čemer velja omeniti predvsem prenovo vile Ferrari in vrta pod njo. Umrl je leta 1962 v Gorici, kjer so ga tudi pokopali.

V sklopu obeleževanja 150. obletnice Fabianijevega rojstva se bo skupaj zvrstilo 34 dogodkov v Sloveniji, Italiji in Avstriji, s katerimi želijo organizatorji najširši javnosti predstaviti tega vsestranskega ustvarjalca.

Tako so med drugim v torek v zgodovinskem atriju Mestne hiše odprli razstavo Maks Fabiani, 150. obletnica: darilo slovenske arhitekture in celostna grafična podoba. Ob celostni grafični podobi so na razstavi predstavljeni novi izdelki iz kolekcije Darilo slovenske arhitekture, ki so jih ob obletnici arhitektovega rojstva ustvarili študentje.