Arheološka izkopavanja na Slovenski cesti pišejo zgodovino rimske Emone

Kot je za STA povedala Mija Topličanec iz ljubljanske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, arheologi z raziskavami spremljajo polaganje kanalizacije. Te v delu od Rimske do Aškerčeve ceste doslej ni bilo, zato so tam plasti rimske Emone bolj ali manj v celoti ohranjene, razen kar je bilo z manjšimi posegi poškodovanega tekom srednjega in novega veka pa do danes.

Kot je še povedala, izkop sega šest metrov v globino, pri čemer arheologi kopljejo od globine enega do treh metrov. Zidove in tlake dokumentirajo, drobne najdbe, ki jih je veliko - novci, nakit, zaponke, oljenke, ostanki posodja, steklenice -, pa poberejo in jih dajo v nadaljnjo obdelavo. Po zaključenih izkopavanjih bodo arheologi dali prostor gradbincem in arheologije na tem območju ne bo nikoli več.

Arheologi so na območju od Rimske ceste do Kongresnega trga odkopali več insul (gradbenih parcel) z ostanki zidov posameznih stanovanjskih objektov in ostanke glavne rimske ceste, ki je pod današnjo Slovensko cesto tekla v smeri sever - jug in se je imenovala cardo maximus. Znotraj objektov v najbolj južni insuli so naleteli na tri lepo ohranjene tlake v tehniki opus signinum, ki jih bodo strokovnjaki previdno dvignili in prenesli na varno.

Po besedah arheologa Reneja Masaryka ostanki zidov datirajo v 1. do 4. stoletje, o čemer pričajo tudi novčne najdbe na tem mestu. Kar pa se tiče drobnih najdb, glavnina do sedaj odkritih predmetov izvira iz 4. stoletja, časa opustitve Emone.

Pri eni od insul z najbolje ohranjenimi zidovi so ti zidovi visoki skoraj meter. Kot je mogoče razbrati iz njihove barve, je bila ta rimska hiša uničena v požaru. Takrat so zidove porušili in z ruševinami dvignili nivo tal, na katerih je zrasla nova stavba. Tako so se dvigala tla antične Emone. Kot pravi Masaryk, so se v 400 letih obstoja rimskega mesta na ta način zvišala za meter in pol.

Odkopali so tudi več zbiralnikov oziroma kloak (glavnih kanalov) rimske kanalizacije, ki je potekala pod vsemi cestami, ki so tekle v smeri zahod - vzhod proti Ljubljanici. V rimski Emoni so namreč vse odplake odvajali v reko. V novem veku so v eno od kloak zgradili jašek, skozi katerega so zajemali vodo, saj so domnevali, da gre za rimski vodovod. Kloaka je bila sicer v tem času že precej zapolnjena s sedimenti, a se je v njej nabirala meteorna voda, ki je pronicala skozi stene.

Ceste v Emoni so bile za razliko cest v antični Celei ali Petovii, kjer so bile tlakovane, v Emoni narejene iz trdno zbitega savskega proda in so bile bolj podobne današnjim makadamskim cestam. Pločnike so pogosto pokrivali nadstreški, o čemer pričajo ostanki baz stebrov, odkritih ob robu pločnikov. Pozneje so stebrišča postala močnejša in so prva nadstropja hiš potegnili čez nadstreške.

Ponekod pa so naleteli na jarke, ki po Masarykovih besedah kažejo, da so bili rimski zidovi v poznejših obdobjih iztrgani iz zemlje. V srednjem veku, ko so gradili srednjeveško Ljubljano, so namreč ruševine Emone služile kot kamnolom.

Arheološka izkopavanja naj bi, kot je pojasnila Topličančeva, predvidoma izvedli v 90 delovnih dneh, seveda pa je vse odvisno od vremena. Šotor so zaenkrat postavili samo v južnem delu, kjer je arheološko najdišče najbolj bogato, kjer je največ dela in kjer se tudi najbolj mudi. Drugje pa delajo takrat, kadar jim vremenske razmere to dopuščajo.

Območje severnih emonskih vrat so raziskali že v 70. letih minulega stoletja in v podzemnem ambientu prezentiranih vrat uredili lapidarij, kjer je nekdaj delovala Bukvarna. Kot je dejal Masaryk, sedaj upajo, da bodo lahko predstavitev rimskega mesta iEmona v Chopinovem podhodu nadgradili z novimi spoznanji, ki jih bodo predstavili v prostorih nekdanje Bukvarne.

Po besedah vodje arheoloških izkopavanj Martina Horvata iz Muzeja in galerij mesta Ljubljane bi s povezavo iEmone in prostorov nekdanje Bukvarne omogočili na eni strani uporabo teh prostorov in na drugi skrb za dediščino na licu mesta. Poleg točke, namenjene predstavitvi rimske Emone, pa razmišljajo še od dveh podobnih informacijskih točkah - prva bi s predstavitvijo rezultatov arheoloških izkopavanj na območju Tržnice predstavila srednjeveško Ljubljano, Špico pa bi lahko izkoristili za prazgodovinsko informacijsko točko.

Za vse tiste, ki si želijo še do konca meseca pokukati za ograjo, ki poteka ob Slovenski cesti in si v živo ogledati arheološka izkopavanja, pa v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane pripravljajo javna vodstva, ki bodo potekala dvakrat tedensko, ob sredah in sobotah.