Na Dunaju razstava o ženskah v umetnosti Klimta, Schieleja in Kokoschke

Na začetku 20. stoletja so številne družbene in gospodarske spremembe kot tudi sprememba miselnosti pod vprašaj postavile tradicionalne vloge spolov. Vlogi moškega in ženske sta postajali vedno bolj enakopravni. Odkrito priznavanje želje po seksualnosti tako z moške kot tudi ženske plati je razburkalo avstrijsko umetnost 20. stoletja, kar se je odražalo tudi v delih vodilnih umetnikov.

Gustav Klimt, Egon Schiele in Oskar Kokoschka so "žensko vprašanje", kot je bila takrat na splošno poimenovana ta tematika, obravnavali vsak na svoj način, med njihovimi deli pa je mogoče najti tudi vzporednice. Razstava je posvečena prav tem razlikam in skupnim značilnostim ter prinaša vpogled v odnose med spoloma v zgodnjem 20. stoletju kot tudi v izvor moderne identitete spolov, so sporočili iz agencije za stike z mestom Dunaj Compress.

Klimt je slikal elegantne portrete živahnih barv, pri katerih je bila osebnost portretiranca potisnjena v ozadje, na sliki pa izstopa bogata ornamentalna podlaga. Schiele in Kokoschka sta v nasprotju s tem svoje modele potisnila v slikarsko praznino.

Tudi motiv matere z otrokom je doživel spremembo. Na splošno so bile ženske kategorizirane kot Madone (krepostne in materinske) ali vlačuge (seksualno nenasitne). Klimt in Schiele sta to dihotomijo spremenila in upodabljala akte nosečih žensk in gole matere. S tem sta vzpostavila povezavo med materinstvom in žensko seksualnostjo.

Motiv ljubezenskega para je Klimt povzdignil na alegorično raven, medtem ko sta oba ekspresionista v svoja dela vključila tudi osebne izkušnje.

V primeru akta pa so Klimtova dela zapeljivo lepa in v velikem številu njegovih očitno erotičnih risb polna pasivnosti, ki meji na nezavest, medtem ko sta Schiele in Kokoschka akte upodabljala bolj ostro. Oglate črte omejujejo ženske obline, neenotna barvitost izžareva nelagodje. Vsi trije slikarji pa so prepoznali avtonomijo ženske v doslej še nepoznani luči, so še zapisali v Compressu.