Jasmina Cibic v Novem Sadu s projektom Graditi željo

Cibiceva je svoj novi projekt naslonila na dve arhitekturni stvaritvi, nastali leta 1929 in 1928. To sta bila nacionalni paviljon Kraljevine Jugoslavije za Expo v Barceloni, delo srbskega arhitekta Dragiše Brašovana, in hiša Josephine Baker arhitekta Adolfa Loosa, ki ni bila realizirana, piše na spletni strani muzeja.

Obe arhitekturi sta nastali v času, ko je bilo iskanje novega vizualnega izraza v središču politične razprave v Evropi. Obe je zaznamoval soroden izgled - izrazito pročelje s horizontalnimi črnimi in belimi črtami.

Poleg estetike pa ju druži tudi funkcija nadomestitve, premestitve želje: obe naj bi predstavljali specifična objekta geopolitične eksotike, ki naj bi bila v veselje gledalcu. Obe pa sta predstavljali tudi sredstvi za ustvarjanje mita. Njun namen je bil, da izpostavita drugost predmetov in artefaktov znotraj njiju in da sočasno prolongirata željo po njih. V primeru Jugoslovanskega paviljona so bili to emblemi, ki so predstavljali državo na svetovni razstavi, v primeru hiše Josephine Baker pa eksotično žensko telo.

Cibiceva je zbrala arhivske sledi, ki so ostale za Jugoslovanskim paviljonom. Ta je bil po koncu svetovne razstave porušen in je utonil v pozabo. Umetnica ga je rekonstruirala v merilu 1:7. Model je postal osrednji protagonist filma z naslovom Paviljon, ki je v središču razstave. Film prikazuje, kako model gradita in razgrajujeta plesalki. Posneta na odru enega od nacionalnih gledališč je njuna igra grajenja in razgrajevanja pospremljena s posneto zgodbo v dokumentarnem stilu, v kateri se Jugoslovanski paviljon in hiša Josephine Baker spojita v edinstven arhitekturni objekt.

Cibiceva živi med Londonom in Ljubljano. Je predstavnica mlajše generacije slovenskih umetnikov, katerih umetniške prakse, čeprav izhajajo iz specifičnega nacionalno političnega, kulturnega in umetniškega okolja, ustvarjajo sebi lasten umetniški jezik. V njenih delih so opazna teoretična in politična izhodišča, značilna tudi za druge umetnike iz post-komunistične Evrope, toda Cibiceva vseeno deluje bolj v okviru globalnega kot nacionalnega diskurza.

Umetnica je s projektom Za naše gospodarstvo in kulturo leta 2013 zastopala Slovenijo na 55. beneškem umetnostnem bienalu. Pri postavitvi je izhajala iz tematskega okvira bienala Enciklopedične palače, med drugim pa je v svojem projektu preizpraševala, kaj je tisto, kar državo predstavlja navzven.

Razstava v Novem Sadu bo na ogled do 29. novembra.