Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

GOSPA MARTA OULIE - ROMAN O KAOTIČNIH INTIMNIH ODNOSIH

Kratki roman Gospa Marta Oulie, ki ga je Sigrid Undset izdala leta 1907, je pisan v obliki dnevnika. V njem se prvoosebna pripovedovalka Marta izpoveduje, potem ko je v trenutku, ko je njen zakon dosegel dno, prevarala moža Otta, in to z njegovim najboljšim prijateljem in poslovnim partnerjem Henrikom. Vse v pripovedi pred bralcem neprestano propada, razpada in odmira, čeprav se njeni protagonisti krčevito trudijo, da bi ta trend obrnili. Marta in Henrik se po prešuštvu pretvarjata, kot da med njima ni nič, Marta si prizadeva za ponovno obuditev svoje ljubezni do moža Otta, ki pa usodno zboli. Pripoved je pronicljiva psihološka samoanaliza, čustveno pretanjen popis bega iz nereda v vse hujši kaos. Roman prinaša presenetljivo zrelo pisava za prvenec pisateljice, ki je čez 20 let zaslovela. Spisala ga je kot jezen odziv na založniško priporočilo, naj vendar raje napiše kaj modernejšega. Kot svoj prvenec je namreč predstavila rokopis romana, katerega dogajanje je postavila v srednji vek.

Norveška pisateljica Sigrid Undset (1882-1949) je v svojih zgodnjih delih pogosto osvetljevala vlogo, položaj in emancipacijo žensk v sodobni družbi in družini. Pozneje je obravnavala konflikte med norveško tradicijo in vdori modernosti v vsakdanje življenje ter analizirala evropsko krizo tedanjega časa. Leta 1928 je prejela Nobelovo nagrado za književnost, ki ji jo je Kraljeva švedska akademija podelila predvsem zaradi njenih prepričljivih opisov nordijskega življenja v srednjem veku. V slovenščino je prevedenih več njenih del, za prevod Gospe Marta Oulie je poskrbela Marija Zlatnar Moe.

PLES - NOVELA O NEČIMRNOSTI

Novela Ples prinaša zgodbo o pariški družini judovskega bankirja Kampfa, ki mu sredi dvajsetih let 20. stoletja po dolgoletnem zagrizenem prizadevanju končno pade sekira v med in obogati. Selitev iz tesnega stanovanjca v razkošno meščansko hišo seveda ne zadošča, zato zakonca Kampf skleneta, da se bosta predstavila vsej pariški noblesi. V ta namen organizirata razkošen ples. Na dogodek povabita množico bogatašev, povzpetnikov in snobov - druščino, v katero bi bila z največjim veseljem rada tudi sama sprejeta. Toda tu je še skoraj 15-letna hčerka Antoinette, ki prav tako komaj čaka, da vstopi v svet odraslosti, da se bodo zanjo začeli puliti bogati snubci. Žal ji na pot stopi njena rodna nečimrna mati, ki verjame, da je zdaj najprej na vrsti ona sama. Hči se zato v svoji najstniški kljubovalnosti vda hipnemu preblisku, zaradi katerega se nad družino zgrne tornado, jo raztrga in posrka iz prejšnjega varnega otroštva. Novelo, po kateri je bil posnet tudi film, je poslovenil Marjan Poljanec.

Francoska pisateljica judovskih korenin Irene Nemirovsky (1903-1942) je bila potomka bogate ruske družine, ki je pred sovjetsko revolucijo prek postanka na Finskem pribežala v Pariz. Študirala je na Sorboni in se leta 1926 poročila z bankirjem Michelom Epsteinom. Čeprav je v 30 letih minulega stoletja objavila veliko odmevnih del, so se ji kopičile težave, tudi zaradi svojega porekla. Francosko državljanstvo si je priborila šele leta 1938, naslednje leto pa se je dala skupaj s svojima hčerkama celo krstiti. Vendar je tudi to ni obvarovalo pred vojno nemilostjo. Družina se je pred prodiranjem nemške vojske proti Parizu sprva zatekla na francosko podeželje, vendar so nacistični pomagači poleti 1942 kljub vsemu aretirali pisateljico in jo odpeljali v koncentracijsko taborišče Auschwitz, kjer je kmalu zatem umrla.

LOMM - LAVRIČEV STRIP, POSTAVLJEN V POAPOKALIPTIČNI SVET

Lavričev strip pripoveduje zgodbo, postavljeno v prihodnost, po jedrski katastrofi. Prikazuje življenje "človekolikega" mutanta, ki se rodi v gozdu mutantskim staršem. Ker je brez repa, krempljev, čekanov in strupenih bodic ima le malo možnosti za preživetje. Opre se lahko le na svoje možgane. Težko se prebija skozi življenje, vse dokler ne sreča pravih ljudi. Odloči se, da bo živel pri njih, a kmalu odkrije, da tudi znotraj človeške skupnosti obstaja borba za preživetje. Znanstveno-fantastična zgodba je tako postavljena hkrati v preteklost in prihodnost. Avtorjeva zgodba je tako nekakšno opozorilo, kaj bi se kanilo zgoditi po apokalipsi.

Tomaž Lavrič (1964) sodi med najbolj prepoznavne sodobne stripovske avtorje na Slovenskem. Sodi v generacijo avtorjev, ki so se začeli stripu resneje posvečati sredi 80 let. Šlo je za t. i. Mladinin krog, zbran okoli revije Mladina. V svojih stripih se je Lavrič loteval aktualnih tem in je po izdajah krajših stripov v samozaložbi izdal svoj prvenec Rdeči alarm. V poznejših albumih, kot so Bosanske basni (1997), je postajal vedno bolj kritičen do aktualnega političnega dogajanja. Z omenjenimi basnimi je začel sodelovati z ugledno francosko založbo Editions Glenat, pri kateri je pod imenom TBC izdal več stripovskih albumov. Posebno mesto v njegovem opusu ima stripovski album Slepo sonce (2004).