Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

NAPRAVA ZA VSEBINO - DELO, KI PRINAŠA BRITANSKI POGLED NA ZALOŽNIŠTVO

Teoretsko delo Naprava za vsebino s podnaslovom Teoriji založništva naproti od tiskarskega stroja do digitalnega tiska prinaša študijo Michaela Bhaskarja o založništvu. To je, kot ugotavlja avtor, v težavah. Založništvo je bilo zmeraj v težavah, vendar je današnja različica, ki jo prispeva digitalna preobrazba, nekaj posebnega. Splošni založniki prodajo vse manj in manj knjig, ki niso uspešnice, akademski se soočajo z zmanjševanjem denarja za izobraževanje in šolski se srečujejo z novimi načini podajanja znanja, ki ne vključujejo učbenikov. Vendar so se bili založniki od nekdaj prisiljeni prilagajati, in to še zmeraj počnejo. Bhaskarjeva študija pokaže, kaj so temeljne pristojnosti založnikov in opozarja na njihove nove možnosti. Zgodovini založništva sledimo iz Nemčije 15. stoletja v Silicijevo dolino 21. stoletja in spotoma na novo razumevamo medije in knjižne vsebine. Bhaskar pokaže, kako založništvo lahko preživi še eno krizo. Delo je prevedla Polona Petek.

Michael Bhaskar je direktor digitalnega založništva pri založbah Profile Books in Serpent's Tail, raziskovalec knjižnih zakonitosti in avtor. Živi v Londonu.

GROZNI KONEC - PRVA V TRILOGIJI KNJIG S PRIGODAMI EDIJA V ČUDAŠKEM SVETU

Prvi del trilogije neverjetnih dogodivščin prinaša zgodbo 11-letnega Edija Dikensa, čigar starši zbolijo za grozno boleznijo, zaradi katere porumenijo, postanejo pomečkani po robovih in začnejo zaudarjati po starih termoforjih. Edija za njegovo lastno dobro, a obenem na njegovo veliko smolo, pošljejo od hiše. Dokler se starši ne pozdravijo, mora živeti pri noremu stricu Jožetu in še bolj nori teti Nori v njunem domu na Groznem koncu. Ko se že na poti začnejo vrstiti srečanja z vse bolj čudaškimi ljudmi, teta in stric pa delujeta vse bolj noro, Edija zaskrbi, ali se ta pustolovščina sploh lahko dobro konča.

Philip Ardagh je angleški pisatelj, ki je napisal več kot 100 knjig za odrasle in mladino. Veliki preboj mu je uspel leta 2000 z mladinskim romanom Grozni. Zgodbe sprva niso bil mišljene kot knjiga. Šlo je namreč za zbirko pisem, ki jih je Ardagh pošiljal nečaku Benu, ko je ta prebival v internatu. Danes je knjiga prevedena v več kot 30 jezikov. Za slovenski prevod je poskrbela Sandra Baumgartner Naylor.

PISMO ANGLEŠKI KRALJICI - MLADINSKI ROMAN NA TEMO NESMRTNOSTI

V ospredju mladinskega romana Pismo angleški kraljici je mladi Joan Ferrer, ki izdela tako mogočen meč, da si ga poželi sam hudič. Zato Joe sklene dogovor s hudičem - meč mu preda v zameno za nesmrtnost in neusahljivo bogastvo. Slednje mu skopni, ko pridejo v promet plastične kartice. Kaj kmalu ugotovi, da je biti nesmrten vse kaj drugega kot privilegij. Še posebej, ko se zave, da življenje teče mimo njega, ne da bi mu ga bilo dano v polnosti užiti. Med drugim je izgubil tudi možnost ljubezni, kajti le kakšno iluzijo lahko predstavlja obljuba večne ljubezni, če je eden od zaljubljencev nesmrten? Delo je iz katalonščine prevedla Veronika Rot.

Vicenc Pages Jorda (1963) je večkrat nagrajeni katalonski pisatelj in literarni teoretik. Za zadnji roman Dies de frontera (Mejni dnevi, 2014) je prejel najpomembnejšo nagrado za katalonsko književnost Sant Jordi, v slovenščino pa je poleg Pisma angleški kraljici na voljo še roman Sreča ni popolna, za katerega je bil prav tako nagrajen.