Med novostmi v Kondorju tudi Rozmanova antologija in Butalci

Gleda kondor avion je prva antologija Andreja Rozmana Roze, ki ponuja celoten prerez avtorjevega ustvarjanja, poleg pesmi tudi nekaj proznih in dramskih del. Knjiga je edina v zbirki Kondor, ki ima v naslovu ime zbirke, se je pošalil urednik knjige Andrej Koritnik. Rozman Roza pa je pripomnil, da je bolje imeti "Kondorja v rokah kot Concorda na strehi".

Antologijo s podnaslovom Brano delo uvede sklop pesmi za odrasle in nekaj otroških Za kaj, sledijo pesmi Za nič, ki so nastale v okviru zaničniške skupine, katere utemeljitelj je Rozman Roza. Tretji del prinaša nekaj iger o inšpektorju Shwaku in nekaj gledališča Ane Monroe, četrti del pa tri prozna dela. Knjigi je dodana Koritnikova spremna beseda in avtorjeva bibliografija.

Da Slovencem predstavljajo največ zadreg prav humorna dela, po mnenju urednika Andreja Ilca kaže tudi primer Butalcev, ki jih Milčinski za časa življenja ni videl objavljenih v knjigi in ki vse doslej niso doživeli celovite izdaje. Ta dolg so odpravili z uvrstitvijo Butalcev v zbirko Kondor in obsežno, več kot 100 strani dolgo, študijo Barbare Simoniti. Po njenih besedah so s tem Butalci končno doživeli statusno spremembo oziroma "bili sprejeti v plemiški stan". Vzrokov za slabo recepcijo literarne kritike je več, po mnenju Simonitijeve pa je eden od njih v tem, da so bili trn v peti slovenskim lastnostim, kot sta samozadostnost in zaplankanost.

Knjiga Anekdote usode prinaša pet novel, ki jih je leta 1958 v danščini in angleščini objavila danska pisateljica Karen Blixen pod psevdonimom Isak Dinesen. Kot je povedala avtorica spremne besede Gabriela Babnik, je avtorica zaslovela že z romanom Spomin na Afriko, po katerem je bil posnet film. Med zgodbami v pričujoči knjigi je tudi Bebetina gostija, ki je prav tako zaživela v z oskarjem nagrajenem filmu. Zgodbe vsebujejo precej avtobiografskih elementov. Prevedla jih je Tina Mahkota, ki je avtoričin jezik označila za zelo zgoščen, jedrnat in natančen, z veliko sklicevanji na Shakespeara in druge klasike.

Roman ameriškega pisatelja Johna Williamsa Stoner (1965) je bil do nedavnega prezrt in je uspešnica postal šele ob ponovnem izidu pred desetimi leti. Danes pa ga označujejo kot "najboljši ameriški roman, za katerega niste še nikoli slišali", je dejal Ilc. V ospredju romana je povsem običajni, introvertirani slehernik, odlika romana pa je po besedah prevajalke Brede Biščak v avtorjevem pripovedovalskem slogu, ki na preprost način ubesedi velike teme. Spremno besedo je prispeval Urban Vovk.

Pri založbi so se odločili za nov prevod kultnega romana Harper Lee, ki v novi različici nosi naslov Če ubiješ oponašalca. Knjiga v prevodu Polone Glavan prinaša ganljivo in obenem humorno zgodbo z ameriškega juga v 30. letih, ki je bila v navdih mladim Američanom v 60. letih, je povedala avtorica spremne besede Erica Johnson Debeljak. Glavanova je pri prevajanju, kot je povedala, zasledovala predvsem avtoričine izvrstne ironične tone.