Festival Stadt Land Buch: Literatura ni resničnostni šov

V gledališču TAK je bila vrsta za vstopnice. V nasprotju s slovenskim odnosom do literarnih dogodkov, ki naj bodo vsi po vrsti brezplačni, je v Nemčiji povsem običajno, da kultura stane, v tem primeru šest evrov. V dvorano so prinašali dodatne stole, nekateri obiskovalci so se posedli na tla. Celo moderator in kritik Knut Elstermann je bil nad obiskom presenečen, v dvorani je sedelo vsaj 120 ljudi, ki jih zanima, kaj prinaša nova nemška proza in kaj roman v slikah oziroma grafična poezija Balkanalije Kentrićeve.

Vsaka predstavitev avtorice je obsegala krajši pogovor in branje. Z enim odmorom je Debitantski salon trajal tri ure, vsi obiskovalci so vztrajali do konca in pozorno spremljali dogajanje. Mirna Funk (roman Winter nähe), Kat Kaufmann (roman Super Position) in Jackie Thomae (roman Momente der Klarheit) se v svojih delih posvečajo pomembnosti identitete, odnosom, ljubezni, vse pa, kot je bilo zaznati iz branj, veliko prostora puščajo tudi humorju.

V njihovih zgodbah ne gre za popolno zrcaljenje realnosti, kaj šele avtobiografske pripovedi, kar pri prvencih sicer ni redkost. Funkova, ki živi med Berlinom in Tel Avivom, v romanu med drugim sledi prav tema dvema mestoma, ampak, kot je poudarila, "literatura ni odsek realnosti, ni resničnostni šov". Je kdo v času obsedenosti z uvidom v resničnost drugih pomislil, da pisatelj morda uporablja tudi domišljijo?

Predstavitev Balkanalij, ki sicer še niso izšle v nemškem prevodu, je potekala nekoliko drugače. V gledališču so bile razstavljene ilustracije, Kentrićeva pa je nato komentirala še posamezne projekcije, opremljene z angleškim prevodom, iz knjige. Kot je povedala, je bil ključni razlog za nastanek knjige, da mora biti vsak sposoben povedati svojo zgodbo. Kentrićeva je otrok staršev, ki so v Slovenijo prišli iz BiH.

"To je tudi zgodba o srečnem odraščanju, o obdobju skupne države Jugoslavije, ko se je zdelo, da je vse mogoče, da lahko dosežeš, kar želiš. Moja starša sta bila tipična predstavnika delavskega razreda in zaslužila sta dovolj, da sva s sestro lahko študirali in zdaj počneva tisto, kar sva si želeli," je povedala avtorica.

Kentrićeva, ki sebe opredeljuje kot vizualno komentatorko družbe - opremila je številne časopisne kolumne, komentarje, prve strani, knjige - v Balkanalijah skozi besedo in sliko nato prikaže prestop v nov svet, v katerem enakost in solidarnost ne štejeta prav dosti. Čeprav, tako Kentrićeva, je bila naša drža nemara takrat naivna, bi bila zelo koristna za sedanjost in prihodnost, ki sta zaskrbljujoči.

Glede na to, da so njene nemške kolegice pred tem veliko govorile o identiteti, je sama prepričana, da je ta v prvi vrsti stvar naključja in nenazadnje tudi lastne izbire. Veliko bolj pomembno se ji zdi vprašanje, kaj nas združuje, kaj je ljudem skupno. Balkanalije so tako, kot je še v šali pristavila Kentrićeva, družinski album in politični program.

Zadnja je na Debitantskem večeru nastopila Mercedes Lauenstein s knjigo kratkih zgodb Nachts. Zanimali so jo ljudje, ki ponoči bedijo, tisti, ki imajo vedno prižgano luč. Kot je povedala avtorica, veliko ljudi, med njimi tudi sama, če ni okajena, ponoči jasneje vidi, bolje razume svet. Ko se je večer končal, okoli pol enajstih, je že nastopil njihov čas.