Svet 18.11.2015 9:37

Festival Stadt Land Buch: O brisanju in preseganju meja

Berlin, 18. novembra - Na berlinskem festivalu Stadt Land Buch z osrednjo gostjo Slovenije je v Hiši literature potekal pogovor na temo meja in nacionalne identitete. Gostje Vlado Kreslin, Marko Sosič in madžarsko-nemška pisateljica Terezia Mora so podali svoje izkušnje z omejitvami in preseganji meja, tudi mentalnih.

Ljubljana. Glasbenik Vlado Kreslin. Foto: Tamino Petelinšek/STA Foto: Arhiv STA

Ljubljana.
Glasbenik Vlado Kreslin.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Foto: Arhiv STA

Literarno-glasbeni dogodek je minil v osvetljevanju nekaterih etap zgodovine in dojemanja mesta v državi, v kateri bivaš. Kreslin, ki je pripovedovanje pospremil z nekaj svojimi že na pol ponarodelimi pesmimi, je nemškemu občinstvu pojasnjeval prekmurščino, ki da ni le dialekt, ampak govor. O njegovi posebnosti nenazadnje priča zelo zajeten slovar. Starejše generacije Prekmurcev so lastno državo razumele kot nekaj oddaljenega, drugega, je spomnil Kreslin. Pogosto so rekli, da gredo v toplice "tja dol, v Slovenijo".

Nekaj podobnega čutijo tudi tržaški Slovenci. Sosič je navedel primer, kako so pogosto rekli, da gredo v Italijo, če so se napotili v Firence. Sam Jugoslavije nikoli ni čutil kot izjemne diktature. Ko je šel študirat v Zagreb, mu je to predstavljalo izziv, dosežek, je pa nekoliko nenavadno, meni pisatelj, da je študiral v državi, ki je ni več.

Terezia Mora, rojena leta 1971 na Madžarskem, je za svoje pisanje med drugim prejela nagradi Ingeborg Bachmann in Nemško književno nagrado. Kot se je metaforično izrazila, je pisateljica postala tako, da je najprej utihnila. Madžarska diktatura ni dopustila, da ti kdo prisluhne. Šele ko se je leta 1990 preselila v Berlin, se je znašla v okolju, v katerem se je lahko izrazila.

Sosič je bral iz uspešnega romana Tito, amor mijo. Naslov je po njegovih besedah nemara malo zavajajoč in je odvrnil nekatere bralce. Pisatelj je v pojasnjevanju okoliščin druge svetovne vojne zbranim tudi povedal, da Italija "ni imela Willyja Brandta, ki bi pokleknil v Varšavi", med Italijani še vedno velja, da so bili v vojni sami dobri, prijazni ljudje.

Kreslin je, kot je zanj to običajno, svoj nastop popestril s številnimi anekdotami. Ena, na temo preseganja meja v glavi, gre takole: z italijanskim bandom prijatelja je nastopal v neki avstrijski cerkvi. Tam je pel slovenske pesmi, tudi partizanske. Ko je po nastopu nazdravljal z neznancem in navdušeno pripovedoval o koncertu, je navrgel, da bi prav rad spoznal župnika. Njegov pivski prijatelj je dvignil kozarec in pribil: "To sem jaz."