misliRazstava združila ustvarjanje Marca Chagalla in Daria Foja
Brescia, 21. novembra - V Muzeju Santa Giulia v italijanski Brescii so na ogled postavili razstavo z naslovom Marc Chagall - ruska leta 1907-1924. Postavitev združuje dela rusko-francoskega slikarja Marca Chagalla ter dela italijanskega dramatika, igralca in režiserja Daria Foja, ki je navdih zanje našel pri Chagallu.
Projekt po pisanju italijanske tiskovne agencije Ansa združuje dve izjemni osebnosti - na eni strani liričnega in nadrealističnega Chagalla ter na drugi dobitnika Nobelove nagrade za literaturo Foja, ki je bil zaljubljen v Chagallova dela.
Dvodelna razstava na eni strani predstavi Chagallovo ustvarjanje od njegovega šolanja pa do tedaj, ko je odšel za nekaj let v Pariz. V tem delu je na ogled 17 slik, 16 risb ter dve doslej neobjavljeni skicirki. Med drugim je mogoče videti dela Pogled z okna - Vitebsk, Modra ljubimca iz leta 1914 in Promenada, ki je nastalo v letih 1917-1918. Na drugi strani pa so na ogled risbe, slike in zapisi Foja, ki so jih navdihnile Chagallove slike.
Razstava bo na ogled do 15. februarja, še piše Ansa.
Chagall (1887-1985) se je rodil v Ljosnu pri Vitebsku v Rusiji. Študiral je v Sankt Peterburgu, v letih 1910-14 je živel v Parizu. Po oktobrski revoluciji je bil komisar nove sovjetske oblasti za likovno umetnost v Vitebsku, toda že leta 1923 se je dokončno naselil v Parizu. Julija 1941 se je kot Jud pred nacisti umaknil v ZDA. V Francijo se je vrnil leta 1949 in se naselil v Saint-Paul-de-Venceu, kjer je živel do smrti.
Razvil je poseben slikarski slog, s katerim se je odpovedal pravilom perspektive, vtisu prostora in konvencionalnim odnosom predmetov in bitij. Iz utrinkov otroških fantazij, ljudskega izročila, legend in judovske vere je sestavil nadrealistične podobe človekovih čustev, spominov in stisk.
Dario Fo se je rodil leta 1926 v kraju Leggiuno-Sangiamo v Italiji. Študiral je slikarstvo in arhitekturo. Kot nadarjen komedijant in duhovit satirik je leta 1959 z ženo igralko ustanovil gledališko skupino Compagnia Dario Fo-Franca Rame, ki je uprizarjala klasične politične skeče. Leta 1968 je kot prepričan levičar ustanovil potujoče gledališče Nuva Scena, nato pa še tretje, La Commune. Leta 1997 je prejel Nobelovo nagrado.
Med njegovimi glavnimi gledališkimi deli so Burkaški misterij, Naključna smrt nekega anarhista ter Goli človek in človek v fraku.