Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

ZAVZEMIMO DENAR - KNJIGA, KI PONUJA DRUGAČEN POGLED NA DENAR

Knjiga prinaša natančen opis gospodarske dobrine - denarja in njegovega delovanja skozi zgodovino. Ponuja nov pristop k razumevanju denarja. Avtorica med drugim opiše primere iz zgodovine, ko je bil denar v rabi drugače kot danes. V številnih starodavnih kulturah kot tudi v prvih krščanskih skupnostih je bilo prepovedano zaračunavati obresti. Za Kennedyjevo to nikakor ni etično vprašanje, ampak ima konkretne gospodarske temelje, saj obresti lahko v zelo kratkem času uničijo cvetoče gospodarstvo. Eno glavnih sporočil knjige je, da mora denar krožiti. Eden od argumentov Kennedyjeve je, da obresti delujejo kot spodbuda za varčevanje denarja, kar neizmerno upočasnjuje pretok denarja. Delo je prevedla Maja Ropret.

Margrit Kennedy (1939) je nemška arhitektka in profesorica, ki jo je delo na področju ekološke arhitekture pripeljalo do pomembnega spoznanja. Ugotovila je, da je nemogoče izvesti trdne ekološke koncepte, ne da bi pred tem temeljito predrugačili obstoječi denarni sistem ali ustvarili komplementarne denarne enote. Kot svetovalka glede tovrstnih sprememb je v zadnjem času pomagala pri pripravi trajnostnega denarnega sistema v Indiji, Kolumbiji, Argentini, Nemčiji in na Novi Zelandiji. Izdala je več knjig, prva in najznamenitejša je knjiga Obresti brez denarja (Interest and Inflation-Free Money, Creating an Exchange Medium that works for Everybody and Protects the Earth), ki je izšla leta 1987.

KDO JE DANES GLAVNI - KNJIGA ZA OTROKE Z DRUŽINSKO TEMATIKO

Nataša Konc Lorenzutti je tudi tokrat pokazala, da so ji blizu družinske zgodbe in prigode. Zgodbice knjige Kdo je danes glavni so prijazne in duhovite, dogodki pa izvirni in domiselni. Glavna junakinja Nika, najmlajša v družini, komaj čaka, da bo glavna. Likovno podobo so na založbi zaupali Tanji Komadina, ki z domišljenimi detajli samostojno dopolnjuje avtoričino besedilo.

Nataša Konc Lorenzutti (1970) je diplomirala na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Kmalu je postala samostojna ustvarjalka, od leta 2006 poučuje umetnost govora na gimnaziji v Novi Gorici. Uveljavlja se predvsem kot mladinska pisateljica; zgodbe, pravljice, pesmi objavlja v mladinskem tisku. Izdala je več knjig za otroke in nekaj za odrasle. Njena slikanica Ravno prav velik je bila leta 2007 nominirana za najboljšo slovensko izvirno slikanico, knjiga Kakšno drevo zraste iz mačka pa je bila leta 2013 nominirana za večernico.

Tanja Komadina je zaključila študij vizualnih komunikacij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Ustvarja predvsem na področju ilustracije in stripa. Kot ilustratorka sodeluje z Založbo Miš in Mladinsko knjigo, redno sodeluje tudi z revijama Ciciban in Cicido. Njen strip Ko zorijo jagode (2009) se je uvrstil v antologijo Slovenski klasiki, njen eksperiment z naslovom Mehanika (2012) pa je objavljen v mednarodni stripovski antologiji Workburger. Strip Fino kolo je bil uvrščen v zbirko Bele vrane (2015).

O KRAVI, KI JE LAJALA V LUNO - SLIKANICA, KI NA LATENTEN IN DUHOVIT NAČIN SPREGOVORI O STAROSTI

Slikanica O kravi, ki je lajala v luno prinaša zgodbo o kravi Mrvici, ki je živela na kmetiji. Dokler je bila mlada, močna, ubogljiva, je bilo vse v redu, nihče se ni ukvarjal z njo. A sčasoma se je postarala in pojavile so se težave. Ni imela več mleka, namesto mukanja pa je začela lajati, bevskati in tuliti v luno. Ker se je bala, da kot takšna ni več primerna za kmetijo, se je odpravila na pot. Sredi noči je s kolesom naskrivaj pobegnila proti morju, novemu življenju na proti. Navidezno preprosta živalska zgodba se ne ukvarja le s posebno kravo Mrvico, pač pa se prek nje na nevsiljiv način loti pomembne, a vendarle redko ubesedene teme starostnikov in starosti.

Ida Mlakar je končala študij slavistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Med drugim je delala na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, nato pa se je zaposlila kot višja knjižničarka v knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani. V Mestni knjižnici Ljubljana je zaposlena še danes. Je tudi pravljičarka in mladinska pisateljica.

Peter Škerl je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje končal študij ilustracije in oblikovanja vizualnih komunikacij, od leta 2002 je v svobodnem poklicu. Njegove ilustracije krasijo več kot 100 različnih izdaj. Za svoje delo je prejel številne nagrade.