Slovenski založniki v Berlinu: Nemške kolege zanimajo specifične zgodbe

Strokovno srečanje, ki je obsegalo t. i. dogodek speed dating in obisk treh založb, Suhrkamp, Aufbau in Berlin, je za agencijo za knjigo organizirala Renata Zamida.

Kako je potekal speed dating? V dvorani v Hiši literature je bilo razporejenih deset miz v krogu, za vsako sta sedela po dva predstavnika nemških, programsko zelo različnih založb. Slovenski založniki so imeli deset minut časa za predstavitev izbranih knjig. Ob znaku so zamenjali mizo, dokler niso zaključili kroga.

"Založbe je treba dobro poznati, da veš, kaj hočejo, kaj izdajajo ter kdo so njihovi bralci in kupci. Vsak bo cenil, da mu ne ponujaš bučk, če je očitno, da prodaja eksotično sadje. Skoraj vedno in posebej pri velikih založbah je odločilen osebni kontakt, zato so ključna mreženja in druga strokovna srečanja med založniki, v obliki takih dogodkov, kot smo jih imeli tukaj, ali kot strokovna potovanja za tuje založnike v Slovenijo. Osebni kontakt proces odločanja o knjigi običajno tudi bistveno pospeši ali vsaj zagotovi ustrezno povratno informacijo," je po strokovnem delu srečanja za STA povedala Zamida.

"Knjigo je treba ponuditi tudi pravi osebi v založbi, kar je predvsem pri velikih založbah včasih zelo težko, torej uredniku, ki se vsebinsko ukvarja z literaturo iz našega konca Evrope ali neposredno odločevalcu na založbi. Prepričati se je treba, to pomeni, da se jih vpraša tudi petkrat, ali so prebrali knjigo, in ponuditi naslov, s katerim dokazuješ, da imaš točno to, kar tuja založba potrebuje, tudi če doslej tega še ni vedela," pravi Zamida.

Tanja Tuma se je srečanja udeležila kot predstavnica Foruma slovanskih kultur, ki je pobudnik najobsežnejše zbirke sodobnih slovanskih romanov, 100 slovanskih romanov. "Ko je zbirka petih nacionalnih skrbno izbranih seznamov zaokrožila v prevodih med državami članicami Foruma - to je 13 dežel, kjer govorimo slovanske jezike - in smo jo lani uspešno predstavili portugalsko govorečemu in angleškemu knjižnemu trgu v okviru zbirke SLAWA - EU projekt Slavic authors to the world, je bila moja naloga dogovor z večjo nemško založbo, ki bi bila pripravljena pisatelje in romane postopoma predstaviti nemškemu trgu. Seveda je projekt prezahteven za srednje in majhne založnike kljub podpori, ki jo bo nemškim prevodom slovenske književnosti v prihodnjih letih namenila Javna agencija za knjigo RS. Kontakte imamo, sedaj je na nas samih, da jih razvijamo in uporabimo," je povedala Tuma.

Ob tem ocenjuje, da so takšna srečanja zelo pomembna za slovenski knjižni trg, predvsem z bolj razvitimi in urejenimi založniškimi pokrajinami, kar nemška z močno knjigarniško mrežo in zdravim pluralizmom izdaj nedvomno je. Nemci pripisujejo uspeh njihovega knjižnega trga predvsem dejstvu, da imajo več kot stoletje uveljavljeno enotno ceno knjige ter nižji davek na knjigo. Od njih se lahko veliko naučimo, je prepričana sogovornica.

Kako srečanje v Berlinu ocenjuje Špelca Mrvar z založbe Modrijan? "Na t. i. speed datingu prvi večer sem dobila vtis, da nemških založnikov Slovenija ne zanima kot ena izmed evropskih držav, ampak kot nekdanja zvezna država. Skratka, tudi pri njih je čutiti jugonostalgijo. Takoj ko omeniš nekaj iz bivše Jugoslavije, pokažejo zanimanje. Sicer se odzovejo tudi na tiste slovenske knjige, ki se na tak ali drugačen način ukvarjajo z Nemčijo. Roman Katarine Marinčič Po njihovih besedah jih je pritegnil ravno zaradi tega. Andrej E. Skubic sploh ne, sodobnih tem imajo že sami dovolj. Posebej me veseli, da smo v okviru strokovnega srečanja obiskali tudi tri berlinske založbe in se seznanili z njihovim programom in načinom poslovanja. Še posebej me je navdušila založba Suhrkamp in njihova legendarna Petra Christine Hardt, ki nam je dala kar nekaj napotkov za uspešno prodajo pravic tujim založbam."

"Glede na klavrno stanje, v katerem je slovensko založništvo že nekaj časa, sem zelo vesela, da sem pri nemških kolegih začutila tisto vnemo, ki je nam slovenskim založnikom že nekaj časa primanjkuje. Seveda pa nemškega in slovenskega založništva sploh ne moremo primerjati," je še povedala Mrvarjeva.

Priložnost za slovensko založništvo je ob obisku v Berlinu prepoznala tudi Tadeja Petrovčič Jerina z Mohorjeve družbe. "Nadvse dragocen je bil obisk treh - sicer v vseh pogledih različnih - založniških hiš in predstavitev lastnih potencialov in možnosti za sodelovanje. Glede na razvitost bralne kulture med Nemci lahko s predstavitvijo slovenskih avtorjev in njihovih del bistveno prispevamo k prepoznavnosti Slovenije na nemškem govornem območju. Izziv in priložnost, ki je ob pripravi slovenske kandidature za častno gostjo Frankfurtskega knjižnega sejma 2020 ali 2021 nikakor ne gre zamuditi."

"Berlinski projekt, ki je za nas neke vrste uvod v intenzivnejšo fazo priprav, nam bo na organizacijski, programski in logistični ravni dal precej uporabnih informacij, in že sedaj ga lahko, čeprav festival Stadt Land Buch še teče, ocenimo kot zelo uspešnega. Veseli nas, da je ministrstvo za kulturo tudi za prihodnji dve leti zagotovilo potrebna sredstva za nadaljevanje priprav na projekt Frankfurt. Že v prihodnjem letu v sodelovanju z dunajsko Skico pripravljamo večjo turnejo slovenskih avtorjev na Dunaju, dogovarjamo se, da bi bili gostje na münchenskem festivalu, v Slovenijo bomo povabili večjo skupino nemških založnikov in novinarjev, z vodstvom frankfurtskega sejma smo se dogovorili, da nas spomladi obiščejo v Ljubljani, pripravljamo pa tudi seminar za prevajalce v nemški jezik," je o projektu povedal direktor Javne agencije za knjigo RS Aleš Novak.

Novak napoveduje, da bodo slovenskim avtorjem in založnikom omogočili, da bodo bolj prisotni v tujini in da se bodo tam srečali s pravimi ljudmi. Povišali bodo subvencije za prevode v nemški in angleški jezik ter razširili mednarodno sodelovanje slovenskih založnikov, hkrati bodo podprli tudi tuje založnike, ki bodo želeli izdati slovenske avtorje.