Brbotanje na slovenskem knjižnem sejmu

Sejem je dopoldne pravo igrišče za otroke, saj jih med knjige pripeljejo šole. Po besedah ene od prodajalk se naenkrat "usujejo na stojnico" in zadovoljno brskajo med knjigami. Pozabiti ne gre na stripe, med katerimi so izjemno priljubljeni tisti od Mikija Mustra.

Popoldne se generacije nekoliko zamenjajo, vendar gneča ni prav nič manjša. Obiskovalci se morajo premikati v vrstah, ki jih počasi vodijo od stojnice do stojnice. Vsepovsod je opaziti skupinice znancev, ki zadovoljno kramljajo o opravljenih nakupih in zanimivih knjigah, na katere so naleteli.

Nekatere gneča tudi zmoti, saj omenjene skupinice kdaj pa kdaj zmotijo pretok obiskovalcev. "Saj je fino, da je tukaj toliko ljudi, ki se srečujejo, vendar pa nekateri med klepetanjem zaprejo prehode in se moramo drenjati mimo njih," je povedal starejši obiskovalec sejma, ki ga je pritegnila meščanska izdaja Slave Vojvodine Kranjske, prvi celoten prevod zgodovinskega dela Janeza Vajkarda Valvasorja.

Poleg stojnic ljudi privabljajo tudi prostori za pogovore in okrogle mize, kjer je poskrbljeno za nenehno dogajanje. Prostor so našli tudi za Kulinarfest, kjer pripravljajo različne prigrizke, obiskovalci pa lahko spremljajo njihovo nastajanje.

"Prišel sem pobrskati po stojnicah, za kakšne pol ure, a sem nato še kar malo posedel v debatni kavarni," pravi obiskovalec, ki je poslušal razpravo o prevajalcih kot literarnih agentih.

Kljub izjemno pestri ponudbi založb nekateri po stojnicah niti ne brskajo kaj preveč. "Prišel sem na založniško akademijo, kjer sem poslušal vse, kar ni odpadlo," pravi mladi knjižničar, ki se stojnicam ni preveč posvetil, saj zaradi svojega dela "skoraj vse pozna".

Tudi na stojnicah ne gre mimo aktualnih geopolitičnih dogodkov, na stojnici muslimanov za mir želijo ljudem namreč približati oziroma predstaviti islam. "Zanimivo je, mislil sem, da vsaj približno vem, za kaj gre, a sem se motil. Izvedel sem kar nekaj novega," pove mladostnik, ki se je pomudil pri stojnici.

Medtem ko popoldne ni toliko skupin otrok, malčkov vseeno ne zmanjka. Med starejšimi sprehajalci je opaziti vozičke, otroke, ki drobencljajo ob svojih starših, pa tudi najstnike, ki samostojno brskajo med ponujenimi knjigami. Kot je povedal eden od očetov z otroki, so nakupili nekaj knjig, predvsem za najmlajšega člana družine.

Obiskovalci se med drugim spuščajo tudi v pogovore s predstavniki založb, tako je bilo pri stojnici Stripburgerja mogoče opaziti najstnika, ki je zavzeto kramljal o stripih, ki ga zanimajo.

Kljub temu, da množice ne zmanjka, v drugem preddverju nekateri opozarjajo, da je spodnji prostor morda nekoliko slabše označen, saj naj bi najgloblje v Cankarjev dom zašlo nekoliko manj ljudi, kot se jih sprehaja v prvem preddverju in pritličju.