Slovenija po oceni strokovnjakov potrebuje še 87 knjižnic

Kot je na novinarski konferenci povedala vodja Centra za razvoj knjižnic Eva Kodrič Dačić, so se k projektu pridružili kot institucija, ki ima za eno od osrednjih nalog spremljanje delovanja in razvoja knjižnic, kar s statističnimi podatki prikazujejo tudi na portalu BibSiS.

Projekt PAM po besedah Gorazda Vodeba iz omenjenega centra teče od leta 2011, njegova posebnost pa je v tem, da za analizo dostopnosti mreže splošnih knjižnic prebivalcem uporablja tehnologijo geografskih informacijskih sistemov in napredne tehnologije prostorskih simulacij. Za izhodišče projekta so si zadali načelo Knjiga do bralca, kar pomeni zagotavljanje najširše dostopnosti do knjižnične dejavnosti za vse prebivalce. Knjižnice, sploh v podeželskem okolju, razumejo tudi kot večkrat edino ustanovo, ki ponuja znanje in kulturo, pa tudi kot socialni korektiv, saj so odprte vsem, je poudaril Vodeb.

Eden od rezultatov raziskave je pokazal na deprivilegiranost določenih geografskih območij. Na to je sicer, kot je pojasnil Vodeb, opozorilo že Združenje splošnih knjižnic, katerega raziskava iz leta 2011 je pokazala, da skoraj 30 odstotkov ljudi ne obiskuje knjižnic, ker so te preveč oddaljene od njihovega doma.

Mrežo splošnih knjižnic je lani sestavljajo 269 osrednjih oziroma krajevnih knjižnic, 86 premičnih zbirk ter 12 bibliobusov, ki so se ustavljali na skoraj 700 postajališčih. Rezultati raziskave, ki jo je v sklopu projekta opravil urbanistični inštitut, pa so pokazali, da je v Sloveniji kar 41 odstotkov naselij v oddaljenosti štirih kilometrov, ki nimajo ne krajevne knjižnice ne postajališča bibliobusa ne premične zbirke. V teh naselij živi skoraj 13 odstotkov prebivalcev.

Urbanistični inštitut je s pomočjo spletne aplikacije, ki je namenjena strokovnjakom za načrtovanje knjižnične mreže in lokalnim skupnostim, izdelal prostorsko simulacijo lokacij manjkajočih knjižnic ob upoštevanju normativnih aktov in strokovnih standardov. Ta kaže, da v Sloveniji skoraj 70 odstotkov naselij nima knjižnice, kar pomeni, da bi morali postaviti 87 novih, je povedala raziskovalka na Urbanističnem inštitutu Vlasta Vodeb. Če upoštevamo vse bibliobuse, ki naselja obiščejo enkrat do dvakrat mesečno, pa bi se ta številka lahko zmanjšala na 29 novih knjižnic, je dodala.

Težava nedostopnosti knjižnic po besedah Vodebove leži v razpršenosti naselij, hribovitih predelih kot tudi v staranju prebivalstva in izumiranju podeželja.

Spletna aplikacija, ki je po besedah Vodebove edinstvena v svetovnem merilu, kaže tudi na socialno-demografsko stanje določenega območja, kar bo prav tako olajšalo delo načrtovalcem novih knjižnic.