Narodna galerija od petka v večjem delu zaprta za obiskovalce

Kot so za STA pojasnili v galeriji, je v Narodnem domu vse pripravljeno za selitev umetnin in postavljanje nove stalne zbirke, ki bo precej obširnejša in bogatejša, kot je bila pred prenovo. Vključevala bo 613 umetnin, pred prenovo je bilo v stalni zbirki na ogled 409 del. Med prenovo, ko je bil najstarejši del galerije Narodni dom zaprt, pa je bila stalna zbirka sestavljena iz 153 umetnin.

Nova stalna postavitev bo postavljena na 3100 kvadratnih metrih razstavnih površin in bo urejena kronološko - od visokega srednjega veka do sredine 20. stoletja. Izbor gradiva so usmerjali obstoječi fond, kakovost in prostorske zmožnosti.

V vodni avli Galerije bosta tudi po 4. decembru delovali nova kavarna Zvezda in na novo urejena galerijska trgovina s knjigarniškim delom, izdelki, ki so bili narejeni posebej za galerijo, in izdelki slovenskih oblikovalcev.

Na razstavi Rihard Jakopič - beležnice, ki združuje Jakopičeve slike in risbe, je predstavljenih 45 Jakopičevih slik in 350 risb. Umetnik risb nikoli ni namenil javnosti, zato jih tudi v galeriji razstavljajo v njihovi funkciji - v povezavi s slikami, ki so izbrane tako, da risarsko gradivo spregovori kar se da živo. Ob razstavi ves čas poteka pester in obširen spremljevalni program z otroškimi delavnicami, delavnicami in vodstvi.

Prenova Narodnega doma je vredna 14 milijonov evrov, od tega je 85 odstotkov evropskih sredstev, 15 odstotkov prispeva ministrstvo za kulturo. Septembra 2012 je pripravljalna dela v poslopju začel Restavratorski center RS, gradbena dela so se začela septembra 2013. S prenovo je Narodna galerija pridobila 2200 kvadratnih metrov novih površin, celotni kompleks pa po prenovi obsega skoraj 15.000 kvadratnih metrov.

Kot je pred časom za STA povedala direktorica galerije Barbara Jaki, bodo poleg celotnega prvega nadstropja stalni zbirki namenjeni tudi del pritličja, nova velika dvorana pod slavnostno dvorano in še manjša vzdolžna dvorana ob njej v severozahodnem delu palače.

V novi postavitvi ne bo več delitve na zbirko umetnosti na Slovenskem in evropske slikarje. Po besedah Jakijeve se je ločevanje na slovensko in evropsko v več primerih pokazalo za problematično že v preteklosti, saj so nekatere mojstre razstavljali v obeh zbirkah - denimo Almanacha, Franza Ignaza Josefa Flurerja, Kremser-Schmidta, Franca Kavčiča. Kot je poudarila, so ti slikarji delovali na ozemlju današnje Slovenije in čeprav so bili drugih narodnosti, smo jih vedno prištevali med slovenske umetnike.

Tudi Anton Karinger, ki je vedno imel mesto v slovenskem delu zbirke, se je prišteval med ljubljanske Nemce. Marko Pernhart in Jožef Tominc sta ustvarjala na obeh straneh današnje meje. Po drugi strani so v zbirki tudi umetnine, ki so prišle od drugod, vendar so že stoletja v naših krajih in so sooblikovale umetnostni okus okolja.