V ajdovski Pilonovi galeriji na ogled diapozitivi Vena Pilona

Veno Pilon se leta 1928 za stalno naselil v Parizu, kjer je postopoma za nekaj časa opustil slikarstvo. V spominih, ki so izšli leta 1965, je zapisal: "Z vso vnemo sem se oprijel fotografije, ki se je takrat borila za priznanje kot nova umetnost, bodisi s fotogrami Man Raya, kompozicijskimi elaborati Blumenfelda, bodisi s tenko čustvenostjo Brassaia ali s surrealizmom Dore Maar (...). Na tem novem področju sodobnega izražanja sem upal, da se bom vsaj za silo obdržal na nogah, čeprav nasploh nisem bil posebno vnet za tehniko. Mučil sem se s teorijo optike bolj kot z njeno uporabo v fotografski praksi, to pa je bilo seveda napačno."

Pomena nove, tehnične dobe, se je Pilon zavedel že v 20. letih, ko je v rodnih krajih fotografiral družinske člane in v objektiv ujel etnografske in kulturne značilnosti Primorske. Vendar se je fotografije tesneje oprijel šele po prihodu v Pariz, kjer mu je predstavljala tudi edini in najzanesljivejši vir zaslužka.

Najpomembnejša fotografska dela, ki v sebi nosijo neprecenljivo umetniško vrednost, je Pilon ustvaril med letoma 1930 in 1935, kasneje pa je fotografiral redkeje, kljub temu da ga je fotografski aparat spremljal vse do zadnjih dni življenja, ki jih je preživel v rodni Ajdovščini, kamor se je dokončno vrnil leta 1968.

V 60. letih prejšnjega stoletja je Pilon snemal pretežno barvne leica diapozitive na filme italijanskega proizvajalca Ferrania. Beležil je dogodke iz vsakdanjega življenja, portretiral znance ter se poigraval s svetlobnimi učinki in odsevi. Posnel je kar nekaj izložb v nočni svetlobi in uličnih scen tako v Parizu kot tudi v Ljubljani in Novi Gorici.

V zgibanki, ki spremlja tokratno razstavo, je umetnostni zgodovinar in likovni kritik Brane Kovič zapisal, da Pilonova slikarska žilica nekoliko oživi ravno v posnetkih izložb v nočni svetlobi. Tovrstni diapozitivi so le redkokdaj naslovljeni in datirani. Za potrebe razstave v Pilonovi galeriji so ustrezno povečani in preneseni na arhivski papir. Po Kovičevem mnenju v sebi ne nosijo posebne umetniške vrednosti, temveč so relevantni zgolj kot dokumentarni drobci določenega časa in obenem prispevki k Pilonovemu življenjepisu.

Ob razstavi, ki bo v Pilonovi galeriji na ogled do 14. februarja 2016, bodo potekala vodstva, delavnice in srečanja s še živečimi očividci časa in mesta, znotraj katerega je Pilon ustvaril serijo barvnih diapozitivov Ferrania.

Z razstavo in dejavnostmi slavnostno vstopajo v leto, ki je posvečeno 120. obletnici Pilonovega rojstva.