Pri Beletrini Beckett, Orwell, Tomizza in Saint-Exupery

V Beckettovem romanu Mercier in Camier bralec izve za njegovo razodetje, ki je bilo ključno pri njegovem poznejšem pisanju. Beckett se je namreč po drugi svetovni vojni vrnil na Irsko, domov k svoji materi, kjer je doživel razodetje oziroma ugotovil, da je tema njegova zaveznica ter da mora začeti pri njej, je na predstavitvi knjig povedal avtor spremne besede Mladen Dolar. Obenem je Beckett od tega dela dalje začel pisati v francoščini, s čimer se je po Dolarjevem mnenju znebil prtljage maternega jezika in samoumevnih jezikovnih sredstev.

V ospredju romana sta protagonista Mercier in Camier in njuno potovanje, ki ga v resnici ni, podobno kot se zgodi z vsemi potovanji v Beckettovih delih, ki se po Dolarjevih besedah "končajo že na prvi strani knjige". Bi pa bilo nevarno delo primerjati s poznejšo tragikomedijo Čakajoč Godota, na način, da bi iskali v delu zametke za njegovo zrelo delo, je še povedal Dolar. Za slovenski prevod dela je poskrbela Jana Pavlič.

Burmanski dnevi so prvi roman Georga Orwella, ki ga je napisal po izkušnji služenja kot policijski častnik v indijski imperialni policiji v Burmi, kjer je služboval pet let. Po tem službovanju se je vrnil domov in se odločil za pisateljski poklic. V delu je tematiziral licemersko življenje britanskih kolonialnih oblastnikov in zatiranih domačinov. Avtor spremne besede Mirt Komel je dodal, da je navkljub temačni tematiki Orwellu uspelo ohraniti svetel in živ pripovedovalski slog.

Zgodovinski roman Fulvia Tomizze Zlo pride s severa prikazuje konfliktni čas reformacije na Koprskem in v Nemčiji, kamor se je moral umakniti koprski škof Pavel Peter Vergerij po obsodbi inkvizicije zaradi širjenja prevratniških Lutrovih idej po Istri. Vergerij je bil med drugim zaslužen tudi za Trubarjeve prevode svetega pisma, saj naj bi ga vzpodbujal k njim.

Po besedah prevajalke Vere Troha se je Tomizza čutil povezanega s škofom, saj sta oba živela v slovenski Istri, oba v zelo turbulentnem času, obenem sta bila tudi oba preganjana. Vergerij je bil izgnan iz Kopra, Tomizza pa se je bil prisiljen preseliti v Trst. Tomizza je pet let preučeval dokumente o Vergeriju, sam roman pa mu je vzel dve leti, je še povedala prevajalka. Spremno besedo je zapisal Milan Rakovac, ki je z njo pred 30 leti opremil že hrvaški prevod.

Citadela je še zadnje v slovenščino prevedeno delo Antoina de Saint-Exuperyja, ki mu je sicer svetovno slavo prinesel Mali princ. Pričujoče delo je po besedah prevajalke Špele Žakelj precej drugačno od Malega princa in ostalih del. Je zelo fragmentarno, polno dolgih Proustovskih stavkov in napisano v skoraj bibličnem slogu. V ospredju zgodb je mladenič, ki se od očeta uči modrosti. Avtorica spremne besede je Ana Geršak.