misliPri Sanjah knjiga zgodb in beležk Miljenka Jergovića
Ljubljana, 17. decembra - Pri založbi Sanje so izdali knjigo bosansko-hrvaškega literata Miljenka Jergovića z naslovom Levijeva tkalnica svile. Delo po avtorjevih besedah prinaša nabor zelo kratkih pripovedi, večkrat tudi krajših od ene strani, nekaj pesmi in dnevniških zapisov, ki so nastajali na letališčih, železniških postajah in v hotelskih sobah.
Ljubljana.
Založba Sanje.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Žanrsko raznolika knjiga v prevodu Aleksandre Rekar ponuja tudi precej idej za nove romane, ki pa jih Jergović, kot je povedal na predstavitvi dela, ne bo mogel nikoli napisati. "Če lahko arhitekti v svojih monografijah predstavljajo skice za svoje nikoli realizirane objekte, lahko tudi pisatelj izda knjigo z osnutki nedokončanih romanov," se je pošalil.
Jergović, ki si ne predstavlja življenja brez pisanja, je pričujoče delo napisal kot eksperiment. Knjiga je namreč prvo njegovo objavljeno delo, ki ni nastajalo na računalniku oziroma pisalnem stroju. Zavestno se je odločil, da bo na svojih potovanjih beležil misli, ki se mu bodo porajale. Tako je navidez nepomembne malenkosti sistematiziral in povezal v knjigo. Ugotovil je, da se preredko zavedamo, da tudi izbira pisalnega sredstva vpliva na strukturo in dolžino stavkov.
V pogovoru z urednico Tjašo Koprivec se je Jergović dotaknil tudi aktualnih družbeno-političnih tem. Po njegovem mnenju je bil čas pred razpadom Jugoslavije oziroma hladne vojne eden najsrečnejših obdobij zahodne civilizacije, medtem ko smo pozneje nazadovali za kar nekaj desetletij. Tako danes živimo v Evropi, kot so jo poznali v 30. letih 20. stoletja. Hitlerja po njegovih besedah še ni, je pa zato že veliko mussolinijev, ki jih vidi v voditeljih, kot so Viktor Orban, Vladimir Putin, Marine Le Pen in občasno tudi v Baracku Obami. Po njegovem mnenju je edina pozitivna politična osebnost trenutno Angela Merkel.
Po njegovi oceni je podobna tudi evropska obravnava do beguncev iz Sirije, Iraka in Afganistana, ki jih Evropejci gledamo zviška, kot na podljudi, zelo podobno kot so v 30. letih obravnavali Jude.
Kot zaskrbljujoče Jergović ocenjuje tudi razlike med kandidatkami in članicami EU. Kot primer je navedel Srbijo, ki veliko bolj zgledno in civilizirano skrbi za begunce, kot to počno države članice, ki pripadajo vzhodnemu bloku. Skrbi ga, da se bo tudi Srbija spremenila takoj, ko bo postala članica EU, saj v članicah veljajo povsem drugačna merila do manjšin, svobode in definicij fašizma. To ne velja za Nemčijo, skandinavske in še nekaj držav, ki jih Jergović uvršča med civilizirane dežele, pač pa za vse ostale, predvsem nekdanje komunistične države, ki jih je označil kot dežele divjakov.