Neža Maurer ob 85-letnici: Slovenci bolj kot po besedi hlastajo po denarju

Zaradi tega strahu, "strašno hlastajo po denarju in materialnih dobrinah", je prepričana pesnica, ki je delovala tudi kot novinarka in urednica. Kot je povedala, so bili novinarji nekoč dobro plačani, "plače niso bile bajne, bilo pa so dobre," je pojasnila.

Na vprašanje, če danes verjame medijem, je odvrnila, da vsega napisanega nikoli ni imela za čisto resnico. "Resnica je mogoča le tam, kjer jo uredniki dovoljujejo. Bistri novinarji se prilagajajo, ker vedo, da ne morejo imeti svojega prepričanja," je menila. Časopisi so vezani na kapital. Tisti, ki ga imajo, lahko ustanovijo svoj časopis, a ne morejo sami pisati, zato najamejo novinarje, ki sledijo njihovemu prepričanju. "Novinarji tako postanejo služabniki", je o novinarstvu, ki se po njenih besedah nikoli ni uvrščalo v jezikovno elito, še povedala Maurerjeva.

Neža Maurer se je rodila leta 1930 v vasi Podvin pri Polzeli. Po vojni je končala učiteljišče v Ljubljani, poučevala je na Primorskem. Pozneje je končala še študij na Pedagoški akademiji in slavistiko na Filozofski fakulteti. Delala je kot novinarka in urednica. Med drugim je bila prva urednico šolskih oddaj na tedanji RTV Slovenija, tehnična urednica pri reviji Otrok in družina, pri Kmečkem glasu je urejala kulturno rubriko, po smrti moža pa je postala glavna urednica in direktorica lista Prosvetni delavec. Pozneje je do upokojitve delovala kot samostojna svetovalka za kulturo pri Komiteju za informiranje RS Slovenije.

Izdala je več kot 20 pesniških zbirk za odrasle in približno toliko tudi za otroke. Številne otroške pesmi - okrog 450 - so doživele uglasbitev. Je tudi avtorica proznih del za odrasle in otroke ter več kot 80 radijskih iger. Za svoje delo je prejela več nagrad. Med drugim je članica Društva slovenskih pisateljev in Slovenskega centra PEN.