Nova stalna postavitev v Narodni galeriji bo povezala slovensko in evropsko zbirko

Nova stalna zbirka po besedah Jakijeve zaenkrat združuje 613 umetnin, ki bodo na ogled v pritličju in v prvem nadstropju Narodnega doma ter v Ravnikarjevem krilu galerije. Število umetnin v njej bo, glede na prejšnjo slovensko in evropsko zbirko, za tretjino večje.

Dela iz obeh zbirk so v galeriji poskusno povezali že v premostitveni zbirki, ki je bila na ogled med prenovo Narodnega doma in je združevala okoli 150 umetnin. K temu jih je po eni strani prisilila prostorska stiska, po drugi strani jim je tak eksperiment narekovala stroka. Slednja se je že več let zavzemala za povezavo obeh zbirk, saj je bilo njuno ločevanje v številnih primerih problematično. Tako so denimo imeli v obeh zbirkah dela Franca Kavčiča, pa Kremser Schmidta in Almanacha. Še težje pa je nacionalnost opredeljiva pri delih iz 14., 15. ali 16. stoletja.

Poleg tega je bil obstoj slovenske zbirke nujen, dokler je obstajala potreba po identificiranju tudi skozi umetnost. Z evropskimi integracijami pa je ta delitev postala problematična. "In če govorimo o tem, da smo del skupne evropske države, da smo dediči evropske kulture, potem je povezava obeh zbirk logična," meni Jakijeva.

Slikarska in kiparska dela bodo v novi stalni zbirki predstavljena skupaj. Sprva so nameravali dela impresionistov razstaviti v Sokolski dvorani, ki so jo uredili v nekdanji telovadnici, a ta nima naravne svetlobe.

Nova stalna zbirka, ki bo zasnovana kronološko, bo ponudila pregled umetnosti od visokega srednjega veka do sredine 20. stoletja. V veliki dvorani bodo na ogled največje umetnine, primerne prostoru. V njej bo še vedno mogoče občudovati Poveličanje sv. Frančiška Saleškega Valentina Metzingerja iz 18. stoletja, ki ga je umetnik ustvaril za škofijski dvorec v Goričanah. Novost bo slika Marije Terezije Martina van Meytensa ml., ki je bila pred prenovo v evropski zbirki.

Pomembna novost je tudi oltar iz kapele Ortneškega gradu, v katerem je ponovno svoje izvirno mesto dobila slika Sv. Jurij v boju z zmajem Hansa Georga Geigerja Geigerfelda, ki je bila že doslej del stalne zbirke galerije. Značilen zlati oltar iz zgodnejše faze zlatih oltarjev, ki tako kot slika datira v sredino 17. stoletja, je skupaj s podstavkom visok skoraj sedem metrov in je največji razstavni eksponat v novi stalni zbirki.

Nova stalna zbirka bo vključevala tudi precej novih imen. Kot poudarja Jakijeva, želijo z njo čim bolj enakomerno pokriti celotno ozemlje današnje Slovenije, saj je bila prejšnja zbirka bolj ali manj omejena na Kranjsko. Da bi zapolnili vrzeli, so si nekaj gradiva izposodili, nekaj sivih lis pa bodo pokrili z umetninami iz depojev Narodne galerije.

Med novostmi, ki so jih še posebej veseli, je izpostavila Portret dekleta Ivane Kobilce, ki so ga na posodo dobili iz Narodne galerije v Budimpešti. Novost bodo tudi kopije srednjeveških fresk, ki so bile nekoč že razstavljene na stopnišču Narodnega doma, zdaj pa bodo dopolnile zbirko srednjeveške umetnosti. Pridobili pa so tudi sliko Perice Jožefa Petkovška, za katero so poleti začeli zbirati sredstva z nabirko, sredstva je prispevalo tudi ministrstvo za kulturo.

Ob odprtju bo obiskovalcem na voljo zgibanka v slovenščini in angleščini, izšla pa bo tudi knjiga s stotimi najbolj priljubljenimi umetninami iz nove zbirke, prav tako v slovenščini in angleščini. Škrat Gal in Strahec, ki že leta ob obisku spremljata najmlajše obiskovalce, ostajata v galeriji. Še več, Galu so, kot je povedala Jakijeva, uredili posebno študijsko sobo.

Manjši razstavišči so uredili tudi v jugozahodnem in jugovzhodnem vogalu Narodnega doma prvega nadstropja. V jugovzhodnem bodo na ogled postavili tri odlitke antičnih plastik iz pariškega muzeja Louvre, ki jih je za Narodno galerijo pridobil Izidor Cankar. V drugem pa bodo predstavili zgodovino palače Narodni dom.

V novi razstavni dvorani, ki je pod glavnim vhodom, bodo najprej na ogled postavili razstavo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki bo predstavila nova spoznanja ob prenovi palače.

V nekdanji galeriji Narodni dom, ki zajema dve pritlični dvorani, bo sprva na ogled razstava Uresničene sanje Narodne galerije - Narodni dom za Narodno galerijo, od maja pa bo na ogled stalna zbirka del Zorana Mušiča, ki bo združila dela iz donacije in zbirke Ljubana, Milade in Vande Mušič. Tem pa bodo dodali še dve umetnini iz zbirke Narodne galerije in dve deli, ki so ju kupili na nedavni dražbi v Trstu - zgodnji portret soproge Ide Mušič Cadorin in zgodnji avtoportret. Skupaj bo na ogled 97 del.

Kot poudarja Jakijva, bomo s prenovljenim Narodnim domom in novo stalno zbirke Slovenci dobili prostor, "ki bo lahko jedro našega narodnega zavedanja in ki bo v nas lahko zbujal ponos, saj se bomo lahko z njim upravičeno primerjali z velikimi narodi".

Prenova Narodnega doma je vredna 14 milijonov evrov, od tega je 85 odstotkov evropskih sredstev, 15 odstotkov prispeva ministrstvo za kulturo.