misliMineva pol stoletja od smrti švicarskega umetnika Alberta Giacomettija
Chur, 11. januarja - Mineva 50 let od smrti švicarskega kiparja, slikarja in grafika Alberta Giacomettija (1901-1966). Sprva je slikal v kubističnem in postkubističnem slogu. Njegove slikovne deformacije so že nakazovale kasnejši osebni slog. Znan je po razpotegnjenih, tankih figurah v bronu, ki so učinkovale kot nadrealistične metafore.
V 40. letih minulega stoletja je umetnik izdeloval majhne skulpture, ki so se zdele kot oddaljeni prividi.
V pismu v Franciji rojenemu in v ZDA delujočemu trgovcu z umetninami Pierru Matissu je Giacometti zapisal: "Figure niso bile nikoli trdna masa, ampak transparentna konstrukcija." Umetnik je v omenjenem pismu opisal, kako z nostalgijo gleda nazaj na svoja mladostna, klasična realistična dela in o eksistencialnih krizah, ki so pripomogle k izoblikovanju njegovega prepoznavnega sloga.
"V sebi sem ponovno odkril željo po izdelavi figuralnih kompozicij. Menil sem, da bo dovolj, če naredim le študijo ali dve po naravi, da bom doumel konstrukcijo glave in celotne figure. In tako sem leta 1935 najel model. Mislil sem, da mi bosta dva tedna zadostovala, nato se bom lahko lotil svoje kompozicije. Nato pa sem z modelom delal po cele dneve od leta 1935 do leta 1940. Nič ni bilo tako, kot sem si predstavljal. Glava je zame postala objekt, ki mi je bil popolnoma neznan in brez dimenzij," je zapisal.
Giacometti se je rodil v Stampi v Švici v kantonu Grisons. Oče Giovanni je bil znan postimpresionistični slikar. Študiral je v Ženevi, Parizu in Rimu, kjer se je spoznal z egipčansko in staro primitivno umetnostjo, ki je nanj napravila močan vtis.
Njegova dela danes na dražbah dosegajo astronomske cene. Bronasta figura moškega v naravni velikosti je bila denimo na dražbi avkcijske hiše Christie's v New Yorku lani maja prodana za 141 milijonov dolarjev, s čimer je postala doslej najdražja skulptura, prodana na dražbi.