Breda Smolnikar ob jubileju o sežiganju knjig in bibliofilski izdaji

Besedila iz pisateljičinega literarnega opusa predvsem na temo žensk in njihove moči bodo krasile ilustracije Laure Ličer. Delu bodo dodane tudi štiri študije, ki jih bodo prispevali Marko Juvan, Matej Bogataj, Barbara Pregelj in Igor Bratož. Knjiga ob pisateljičinem jubileju bo kot večina njenih del doslej izšla v samozaložbi. Smolnikarjeva se je tokrat odločila za bibliofilsko izdajo in dodan USB ključ z zvočnimi posnetki.

Pisateljica, ki se je v Sloveniji kar osem let borila s sodnimi mlini, ker je nekaj tožnic v delu Ko se tam gori olist jo breze prepoznalo svoje pokojne starše, je med drugim eno od svojih zadnjih del - Zlate depuške pripovedke tudi javno zažgala. Kot je dejala, drugače, kot da bi jo zažgala, ni bilo mogoče. "To je sodilo k mojim akcijam upora. Med drugim sem knjige zaklepala, izdajala knjige s prazninami, jecljajoče knjige in knjige v šifrah in se v delu Najbolj zlata depuška pripovedka o ihanski ruralki posmehovala takemu sodstvu, kakršnega sem prepoznavala v življenju," je poudarila.

Požiga biografije bivšega predsednika Milana Kučana ne odobrava. "Lahko bi me prišli vsaj vprašat, kako se knjigo zažge, saj niti tega niso znali," je dejala o dejanju, ki se je zdi povsem nepotrebno, saj po njenih besedah "niso prišli pravi ljudje k pravemu človeku". In kot vedno, se je tudi tokrat pokazala izredna ženska moč, ki jo je pokazala Štefka Kučan s čajem za požigalce knjige. Pisateljica se ji zaradi njenega poguma priklanja. Zažig je po njenem mnenju sicer "najbolj grozna stvar, ki se lahko pripeti knjigi, a če si jo sam ustvaril, ob njej potil pot in pretakal solze, potem si to smeš drzniti, ko je to treba," je menila.

Smolnikarjeva je sicer tudi obrtnica, vodi kemično čistilnico in domačo pražarnico kave. Opaža, da se tudi na tem področju malega človeka ne spoštuje, ampak se mu vedno znova zaostruje pogoje dela z različnimi kaznimi. "Zadnja so davčne blagajne in zahteva, da obrtnik teče za kupcem in preverja, če je vzel račun," je bila kritična Smolnikarjeva, ki meni, da "nihče tam zgoraj ne razmišlja, da obrtniki ne zmorejo več vseh dajatev in vseh vrst šikaniranj".

Breda Smolnikar se je kot ena od dvojčkov rodila v Hercegnovem v Boki Kotorski v Črni gori slovenskima staršema. Mladost je preživljala v Depali vasi pri Domžalah, se šolala v Domžalah, Kranju in Ljubljani, 13 let delala kot tekstilna tehničarka in inženirka tehnologinja v treh tekstilnih tovarnah.

Prve tri knjige je izdala pri Mladinski knjigi, od leta 1980 dalje pa je svoje knjige tiskala večinoma v samozaložbi. S svojim 15-letnim bojem za svobodo umetniškega ustvarjanja je prispevala k svobodi slovenskih in evropskih umetnikom. Poleg slovenskega Ustavnega sodišča je njeni pravici zadostilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice.