V Narodnem muzeju male črne obleke iz reciklirane črne preje

Scenografijo omenjene razstave, ki sta jo zasnovala Vid Zabel in Barbara Žunkovič, je sestavljala konstrukcija iz medeninastih okvirjev, med katerimi je bila napeta črna nit. Tako so nastali prosojni zidovi, ki so razmejevali posamezna poglavja razstave. Po koncu razstave po besedah Mateje Kos iz Narodnega muzeja črne niti, te je bilo za kar 42 kilometrov, niso hoteli zavreči, zato so se odločili, da k sodelovanju povabijo Naravoslovno tehniško fakulteto Univerze v Ljubljani.

Obleke so oblikovale študentke oblikovanja oblačil oddelka za tekstilstvo, grafiko in oblikovaje Naravoslovne tehniške fakultete pod mentorstvom prof. Almire Sadar. Kot je za STA povedala Sadarjeva, so bili povabila muzeja zelo veseli, črna preja jim je predstavljala pravi oblikovalski izziv.

"Imeli smo prejo in s študentkami smo jo pregledovali in se pogovarjali, kako začeti. Jasno je bilo, da bodo nastale črne obleke, zato smo si izbrali temo Mala črna obleka," je dejala Sadarjeva. Študentke so preizkušale različne tekstilne tehnike, kot so pletenje, kvačkanje, tkanje, strojno šivanje čipke, prepletanje in vezenje, na koncu pa si je vsaka izbrala svojo tehniko, ki jo je speljala v oblačilo.

Kot je še povedala Kosova, pa povezava med nitjo in keramiko ni le v njeni vlogi omejevanja prostora na razstavi. Druga povezava niti s keramiko ima korenine v enem od zgodnjih načinov okraševanja keramike, pri katerem so z odtiskovanjem vrvice v svežo glino ustvarili zanimivo teksturo, tako imenovano vrvičasto keramiko. Primer takega okraševanja je koliščarska keramika z ljubljanskega Barja.

Ker želijo, kot je poudarila Kosova, v muzeju delovati trajnostno, so se že, ko so snovali razstavo, odločili, da bodo vse uporabljene materiale reciklirali. Iz niti so tako nastale obleke, vitrine so porabili za opremo muzejskega arhiva in restavratorke delavnice, medenino pa so prodali.