Jazzist Jani Moder za STA: V načinu muziciranja, igranja in teoriji smo najmočnejši

V Klubu Cankarjevega doma obeta pet Modrovih avtorskih skladb, na sporedu bodo še dela Lenarta Krečiča, Emila Spruka, Aleša Rendle, Erica Vloeimansa in Izidorja Leitingerja. "Vse skladbe sem izbral sam, z njimi se poistovetim, kot bi bile moje," je dejal v pogovoru za STA.

Izpostavil je še gosta Nina Mureškiča na tolkalih ter dirigenta Jako Puciharja: "Z njim se tudi osebno dobro razumeva, tako da je bila tudi ta teden, ko smo imeli vaje, super klima. To v orkestru, kjer je toliko ljudi, ni tako enostavno."

Če bo šlo vse po načrtih, bodo izdali tudi album, saj bodo koncert, ki bo po besedah organizatorjev stilsko zelo raznovrsten in bo poslušalce popeljal skozi glasbene zvrsti od jazza, funka, etna, rocka vse do sodobne improvizirane glasbe, snemali.

Modru tudi po koncertu ne bo dolgčas, februarja ga čaka predstavitev nove plošče Roberta Jukiča, pri kateri je sodeloval, s triom, v katerem sodeluje z Joštom Drašlerjem in Rendlo, pripravljajo novo ploščo, ki bo izšla poleti, pomladi pa ga čaka pot na Nizozemsko, kjer se bodo posvetili pripravam na mednarodni projekt izmenjav med srednjimi glasbenimi šolami.

Na Konservatoriju za glasbo in balet se pripravljate oziroma ste se že začeli mednarodno povezovati z več šolami... Lahko poveste kaj več o tem?

Prva pobuda za sodelovanje je prišla iz Finske, kjer imajo podoben sistem - se pravi srednjo šolo za jazz. Markku Rinta-Pollari je obiskal našo šolo oziroma vse podobne šole po Evropi; v šestih državah jih je naštel sedem. V Veliki Britaniji sta dve, po ena pa na Finskem, v Nemčiji, na Nizozemskem, v Latviji in v Sloveniji.

Bil sem kar malo presenečen, saj sem bil le delno seznanjen s šolskim sistemom v Evropi. Romanski svet sploh ne pozna glasbenega izobraževanja na takšen način. Glasbene šole imajo organizirane drugače, več je zasebnih.

Takšno povezovanje je odlična ideja. Zasnovali smo izmenjavo študentov, ki naj bi delovala kot Erasmus za fakultete, le da gre za srednje šole. Seveda je nemogoče, da bi dijake v tujino pošiljali za pol ali eno leto. Načrtujemo izmenjave za dva do tri tedne. Dijak pa mora imeti dobre ocene, da lahko tako odlgo odsoten od pouka. Nekaj se jih je že prijavilo, obiskali smo Finsko, Finci so prišli k nam.

Kakšni so odzivi, kako bi ocenili razlike med posameznimi šolami, državami, ki sodelujejo?

Odzivi so zelo dobri. Pri nas so bili navdušeni, ker imamo novo šolo in odlične pogoje za delo. Mislim, da smo po glasbeni kakovosti, se pravi v samem načinu muziciranja in igranja, ter glede znanja teorije kar najmočnejši. Morda to izhaja iz naše majhnosti ali pa t.i. ruskega sistema.

Po drugi strani smo izjemno slabi pri modernih predmetih. To je v Veliki Britaniji ali na Finskem, v Nemčiji, sploh pa na Nizozemskem nekaj povsem normalnega. Govorim o stvareh, kot so glasbeni menedžment, organizacija, produkcija in studijska tehnika - takšnih predmetov sploh nimamo. Mislim, da se zdaj produkcija uvaja kot izbirni predmet.

V Veliki Britaniji imajo recimo zelo ameriški pristop - vse šole so privatne. Sploh je primer takšne šole BIMM, vse je zelo aplikativno. Ni toliko teorije, vse je usmerjeno v "real life situation" - kako narediti posnetek, kam z njim, kako ga izdati, kako zaščititi svoje pravice...

Torej gre lahko pri izmenjavah za nekakšno dopolnjevanje...

To je namen, da gredo dijaki, ki jim nekaj manjka - v našem primeru bi bilo to znanje o glasbenem poslu - želeno iskati nekam drugam.

Eden glavnih vidikov takšnih izmenjav je tudi mreženje. Dijak lahko dobi kontakte za vse življenje. Danes je tako, da dogovarjanje preko elektronske pošte ne deluje več. Organizatorji in promotorji dobijo toliko pošte, da absolutno ne pregledajo vse. Zato vse temelji na poznanstvu in priporočilih. Lahko pošlješ 5000 sporočil in boš morda dobil dva odgovora.

Kako je s financiranjem in organizacijo izmenjav?

Obstajata dva evropska razpisa - Key Action 1, ki je namenjen mobilnosti študentov in dijakov in ima manjši proračun, ter Key Action 2, na katerega se bomo prijavili preko Finske. Finsko smo izbrali, ker imajo mednarodnega koordinatorja, ki se ukvarja samo z razpisi in povezovanji. Drugi razpis, gre za precej več denarja, mora biti trajnosten, se pravi mora delovati tudi po izteku treh let financiranja. Pripravljamo digitalno platformo, na kateri bodo predstavljene vse šole, pripravljen bo urnik izmenjav, študentje bodo imeli svoje podatke za lažje komuniciranje.

Dejali ste, da je na vaši šoli zelo visoka raven glasbene kakovosti...

Opažam, da je raven vsako leto - že pri sprejemnih izpitih - višja. Nekateri so res že odlični glasbeniki. Da smo dobri, potrjuje tudi to, da veliko dijakov brez težav naredi sprejemne izpite za študij v tujini. Pri nas na akademiji se oddelek za jazz šele odpira. Upam, da se zadeva čim prej uresniči, saj je nekakšen unikum, da imamo srednjo jazz šolo, fakultete oziroma akademije pa ne.