misliIzpod peresa Ivana Sivca izšli knjigi o Celjskih grofih
Celje, 26. januarja - Izpod peresa Ivana Sivca sta izšli knjigi o Celjskih grofih Bleščeče celjske zvezde in Vitezi jutranje zarje. Kot je na današnji predstavitvi v Celju povedal Sivec, so Celjski grofje in knezi zanj poseben izziv. O njih se je nekdaj precej pisalo, v zadnjih desetletjih pa sorazmerno malo.
Celje.
Celjski grad, mesto Celje, panoramski posnetek.
Foto: Anže Malovrh/STA
Po Sivčevi oceni je bil njihov pomen veliko krat prikazan precej enostransko, marsikdaj pod vplivom trenutne ideologije. V zadnji desetletjih pa je na slovenskih tleh močno napredovala tudi zgodovinska veda, je dejal.
"Ko sem prebiral zgodovinske in literarne vire, se mi je zazdelo, da je treba slovenskemu bralcu najbolj imenitno, sposobno in evropsko ugledno celjsko rodovino predstaviti vsekakor precej širše in globlje, tako z besedo kot z dokumenti," je povedal Sivec.
Tako je v treh letih nastalo pet obsežnih knjig o Celjskih grofih. Pri pisanju je predelal veliko strokovne literature ter obiskal številne zgodovinarje in druge strokovnjake, pa tudi večino krajev, povezanih s Celjskimi.
Kot je dejal, je želel najširšemu krogu bralcev predstaviti blišč in bedo, pogum in usodnost, smelost in človeško danost najbolj bleščeče grofovske rodovine, ki bi nam bila lahko tudi v današnjem času v marsičem za vzor, spodbudo in za pomoč pri utrditvi prepotrebne slovenske samozavesti.
Izrazil je tudi veselje, da je slikar Jože Barachini prisluhnil njegovi želji in prvikrat na slovenskih tleh prikazal Celjske grofe v enotni likovni podobi.
V knjigi Bleščeče celjske zvezde je zaobjel 80 let vzpona treh najpomembnejših Celjskih grofov. V njej piše tudi o tem, kaj so delali Celjski v dunajski javni hiši, kako so, še preden so jih poknežili, zidali knežji dvor in kako se je v Celju vnel vsesplošni pretep ob kosovski bitki.
V knjigi Vitezi jutranje zarje pa Sivec opisuje svobodne žovneške viteze z obrobja Savinjske doline. Ti so imeli največ koristi od mitnin, dobro vzdrževane najemniške vojske in posojanja denarja. Med žovneškimi svobodnjaki je bil tudi evropsko priznan pesnik Konrad I. Žovneški.
Sivec se je rodil maja 1949 v Mostah pri Komendi. Diplomiral je na ljubljanski filozofski fakulteti na oddelku za slovenistko. Napisal je 135 knjig. Že poldrugo desetletje je med petimi najbolj branimi avtorji v Sloveniji.
Med najodmevnejšimi Sivčevimi deli sta trilogija Saga o Karantaniji in tetralogija o Rimljanih na naših tleh. Med mlajšimi bralci je priljubljena serija Srečna družina ter romani Pozabljeni zaklad, Zadnji mega žur in Pege na soncu.