Pri Slovenski matici izšla Zgodovina Kitajske Mitje Sajeta

Knjiga Zgodovina Kitajske je šesta v zbirki Zgodovina držav in narodov. Kot je zapisala Jana S. Rošker, knjiga ne izpolnjuje samo globoke vrzeli v našem poznavanju različnih razvojnih obdobij te azijske velikanke, temveč predstavlja tudi izviren prispevek na področju slovenskega soočanja z neevropskimi kulturami. Bralcu slikovito in strokovno temeljito približa panoramo dolge poti, ki je Kitajsko privedla na prag današnjega dne, ko jo ponovno prepoznavamo kot svetovno velesilo.

Vendar knjiga ni le suhoparen pregled zgodovinskih dejstev, ampak je njena največja vrednost v tem, da bralcu na razumljiv in zanimiv način približa tudi širše kulturne, politične, družbene in gospodarske razmere v različnih obdobjih kitajske preteklosti.

Knjiga Od književnosti do likovne umetnosti je, kot je na današnji predstavitvi dejal Bernik, mozaična po tematikah, eseji v njej so razdeljeni v štiri skupine. V prvi so zajeti prispevki z zgodovinsko tematiko, vsi s poudarkom na aktualni vsebini. Druga skupina je bolj enovrstna in se posveča literaturi. Kot je dejal Bernik, prispevki učinkujejo kot zgodovina naše literarne zgodovine.

Tretja skupna združuje portrete raziskovalcev slovenske literature, v četrti, najbolj raznovrstni pa so predstavljene vidnejše osebnosti slovenske humanistike. V tem delu je objavljen tudi portret Janeza Bernika, skleneta jo prispevka na temo glasbe.

Večina prispevkov je že bila objavljena, razlog, da se je odločil za ponatis, pa je v avtorjevem prepričanju o njihovi aktualni vrednosti, ki se ne razkriva samo v vsakem posebej. Šele njihova razvrstitev enega ob drugega s podobno vsebino ali problematiko jih pokaže v pravi luči, je v uvodu knjige zapisal Bernik.

Temeljno izhodišče Simonitijeve knjige je teza o dvojnosti in prek nje o razcepu zahodne civilizacije, na dve kulturi znotraj nje: na predmetafizično oziroma zunajmetafizično grško-rimsko in metafizično judovsko-krščansko kulturo. Zato nimamo opravka z amalgamom, temveč z rezultanto obeh kultur. Prva je zakoreninjena v politeizmu in pluralizmu, druga, prek monoteizma, zmerom znova prehaja v totalitarizem, danes, po smrti Boga v Nietzschejevem pomenu besede, v nasilni monoteizem te ali one Ideje, je v uvodne poglavju knjige zapisal filozof Tine Hribar.

Kot je na predstavitvi knjige poudaril Simoniti, so glavni nosilci zahodne svobode demokracija, republika, libertarnost in politika izumi Grkov in Rimljanov, ne pa Judov in krščanskega Rima. Današnja svoboda, ki omogoča sobivanje dveh nasprotujočih si tradicij, se lahko ohranja le v duhu grško-rimske tradicije pluralizma bogov in idej, nikakor pa ne pod okriljem judovsko-krščanske tradicije monizma.

Knjiga vsebuje tudi šest esejev o vrednotah. Kot je poudaril Simoniti, imajo vrednote, ki imajo ista imena, znotraj etičnih sistemov različne učinke.