Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

SVETI ANTON PRAŠIČKAR - NOV ROMANESKNI TRIPTIH SAŠE VUGE

Sveti Anton Prašičkar je četrti avtorjev romaneskni triptih, ki ga sestavljajo tri zgodbe: Domobranec, 2015, Sveti Anton Prašičkar in Mrtvaški ples. V ospredju prve zgodbe je Vuga postavil usodo preprostega mladeniča Rafka Karlina, v drugi govori o želji, da se nekdo spremeni v prašička, ker se je naveličal biti človek, V tretji pa avtor spregovori o križevem potu človeka, ki preživi nekakšen hrastoveljski mrtvaški ples, konča pa sredi ribjega lova, "zaboden - kot klobuk, ki ga odnaša reka", so zapisali pri Slovenski matici.

Saša Vuga (1930) se je v slovenskem literarnem prostoru uveljavil kot velik stilist. Njegov slog označujejo za metaforičen, gost, bogat, težek in baročen. Svoj romaneskni prvenec Veter nima cest je izdal leta 1958. Sledila so dela Vseenost (1972), zgodovinski roman Erazem Predjamski (1978) in romaneskna tetralogija iz Napoleonovih časov Krtov kralj (1987). Velja tudi za pionirja pri uveljavljanju novih dramskih zvrsti. Pozornost je vzbudil tudi s svojimi triptihi. Prvi z naslovom Kobariško zrcalo je izšel leta 2007, drugi Britev (ali kako ubiti narodnega izdajalca) leta 2010, tretji Borodin pa leta 2013. Za svoje delo je akademik prejel več nagrad, tudi obe Prešernovi nagradi.

SOTOČJE ŽIVLJENJA IN GLASBE - BIOGRAFIJA OB MUNIHOVEM JUBILEJU

Munih je v slovensko glasbeno zgodovino 20. stoletja vpisan kot orkestrski in zborovski dirigent. Kot vodja APZ Tone Tomšič je v 70. letih minulega stoletja prenavljal in posodobil zborovsko petje, kar je bil v slovenski glasbeni tradiciji in razmerah poseg najširših razsežnosti. Avtorica v pričujoči biografiji pri ustvarjalcu z izjemnim opusom potrka na tisti točki, kjer se je začela in se v letih po koncu uradne kariere dopolnjuje njegova življenjska zgodba, je zapisal urednik Zdravko Duša.

Marko Munih, ki letos praznuje 80 let, je po diplomi iz dirigiranja na ljubljanski glasbeni akademiji umetniško pot začel kot korepetitor v Slovenski filharmoniji in bil med letoma 1963 in 1971 dirigent tega orkestra. Vodil je Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec, med leta 1965 in 1975 je umetniško usmerjal APZ Tone Tomšič. Med letom 1971 in 1979 je bil umetniški vodja in dirigent Komornega zbora takratnega RTV Ljubljana, od leta 1999 pa stalni dirigent radijskih simfonikov. Z domačimi in tujimi orkestri je nastopal po Evropi, v ZDA, Kanadi in Argentini.

Bil je tudi odgovorni urednik in umetniški vodja glasbenega programa Radia Slovenija. Prejel je več nagrad in priznanj, med njimi dvakrat nagrado Prešernovega sklada.

NA SVOBODI - KNJIGA, KI ODPIRA PROBLEMATIKO LAŽNIH OBTOŽB

Protagonista mladinskega dela Na svobodi sta najstnica Fiona in njen oče, ki se je vrnil domov iz zapora. Fiono v šoli zaradi očeta zmerjajo, do nje se nenavadno vedejo tudi učitelji. Očeta so zaprli na podlagi obtožb dekleta, malo starejšega od Fione, ker naj bi jo na neki zabavi poskušal zlorabiti. Trdil je, da je nedolžen, a vsi so verjeli dekletu. Ko se je vrnil, o tem ni hotel govoriti. Fiona se ob njegovem prihodu domov odmakne, začne zahajati v slabo družbo in uhajati na zabave. Na eni od takih domačih zabav jo dekleta, ko zmanjka pijače, prepričujejo, naj gre ponjo v zgornje nadstropje k sorodniku ene od njih. Če ji alkohola ne bo želel dati, pa naj ga obtoži, da jo je hotel zlorabiti. Tako ji postane jasno, da je bil njen oče žrtev enega od takih deklet.

Tako kot ostale knjige iz zbirke Iziberi je tudi ta namenjena starejšim najstnikom, devetošolcem in srednješolcem. Delo ponuja iztočnice za pogovore o obtožbah brez osnove, o lepljenju nalepk na ljudi zgolj na podlagi govoric in o posledicah, ki jih imajo nepreverjena obtoževanja na življenja nedolžnih. Delo je prevedla Meta Osredkar.