misliŠkafarjev film Mama kot druga polovica k filmu Oča
Ljubljana, 29. januarja - Vlado Škafar v filmu Mama v ospredje postavi mamo, ki odpelje odtujeno, samouničevalno hčer v majhno zapuščeno vasico v Italiji in jo zaklene pred svetom. Kot je po projekciji filma v Kinodvoru povedal za STA, sta ga pri filmu zanimali vsaka posebej in ne odnos med njima. Film bo svetovno premiero doživel na filmskem festivalu v Rotterdamu.
Ljubljana.
Režiser Vlado Škafar.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Arhiv STA
Mama je četrti celovečerni Škafarjev film. Režiser, ki s svojim filmskim opusom briše meje med fiktivnim in dokumentarnim filmskim izrazom, je tudi scenarist filma, ki je nastal v slovensko-italijanski koprodukciji.
Kot je povedal Škafar, se je vse skupaj začelo z besedo in ta beseda je bila mama. Takrat je ravno končal film Oča in zdelo se mu je, da je tisto le polovica, da ni nekaj celovitega ali dokončanega. In pojavila se je beseda mama, iz nje pa sta se potem rodila dva obraza v zelo različnih razpoloženjih, kot ju je videti tudi na začetku filma.
"In nekako se mi je zdelo, da hčerka ni prostovoljno skupaj z mamo v avtu. In od tu naprej se je potem začela razvijati zgodba, še posebej, ko sem ugotovil, da se vse skupaj dogaja v tujini," je dejal Škafar. Na poteh po Furlaniji in slovenski Benečji so se potem začela srečanja z ljudmi in s kraji in tako se je počasi začel sestavljati mozaik filma.
V vlogi mame nastopa Nataša Tič Ralijan, v vlogi hčerke pa Vida Rucli. Med njima sicer obstajajo stiki, vsaj bivanje v skupnem prostoru, obstajajo tudi pisma, besede. "Nekaj obstaja, vendar to ni jasno prikazano, saj me ni zanimal odnos med njima, ampak me je zanimala vsaka posebej," je povedal Škafar in dodal: "Vsaka hodi po svojih poteh in ravno te poti, ki so svoje, me najbolj zanimajo."
Škafar tudi v filmu Mama briše meje med fiktivnim in dokumentarnim filmskim izrazom. Kot pravi, nikoli ni delal niti dokumentarnih niti igranih filmov, ampak samo filme. In v njih ga včasih zanimajo prizori, ki so narejeni na način, da spominjajo na dokumentarni film, včasih pa se mu zdi, da je za prizor bolje, da ga naredi na način igranega filma. Čeprav bi, kot poudarja, težko govorili o igri glede na to, da nobeden od igralcev ni imel teksta niti scenarija. "Bili so samo položeni v zgodbo in niso imeli nalog, kaj naj v njej izvajajo. Bili so samo usmerjani," je povedal.
Na nastopajoče, kot pravi, ne gleda kot na igralce, ampak kot na ljudi. Senzibilizira jih in jim sporoči svoje videnje, nato pa pusti, da se situacija začne sama odvijati. In ko se mu zdi, da pride do tistega, kar ga zanima, potem to posname.
Film Mama bo na mednarodnem filmskem festivalu v Rotterdamu, ki poteka med 27. januarjem in 7. februarjem, predstavljen v uradnem programu, ki nosi naziv Bright Future. Vanj je vključenih 11 svetovnih in 12 mednarodnih premier, izbrani filmi pa bodo predstavili filmske avtorje z lastnim stilom in pogledom.