Prvi dnevi obnovljene Narodne galerije: Romanje k umetnosti

Galerija za vse

V Narodni galeriji so sprejeli nadvse dobro, tudi simbolno, odločitev, da bodo po sredinem slovesnem odprtju za vabljene goste vrata na stežaj in brezplačno za nekaj dni odprli prav vsem - v smislu, to ni prostor za izbrance, to je vaša galerija. Konec tedna je bila že pol ure pred uradnim odprtjem ob 10. uri pred galerijo množica ljudi, načrtovano zaprtje ob 18. uri so preprosto podaljšali za dodatno uro. Ljudi res ne gre metati na cesto, če so iz vse Slovenije prišli občudovat umetnost.

Gal živi v kleti

V pritličju je v sobanah, kjer bodo maja odprli stalno razstavo Zorana A. Mušiča, do takrat na ogled zgodovina Narodnega doma in očarljiv video o obnovi. Vidimo, kako je bilo in kako veliko delo je v nekaj letih opravila ekipa, da je iz propadajoče nastala tako veličastna stavba. V soboto, ko je bil v galeriji tematski Družinski dan, so otroci starejše spremstvo priganjali v klet, kajti tam živi sloviti zeleni škrat Gal iz slikanice Svetlane Makarovič in Kostje Gatnika Gal v galeriji.

Otroci se lahko preoblečejo v škrata, igrajo na glasbila, v posebnih Galovih knjigah rešujejo zagonetke v galeriji, na koncu pa zelenemu zavezniku pustijo še risbo ali sporočilo. Kot vemo, jih bo Gal pregledal ponoči, ko končno nastopi njegov čas. Najmlajši lahko tudi rišejo in barvajo, pri čemer se ponavlja zelo zabaven vzorec. Starši, ki sledijo lastnim (pre)strogim vzgojnim principom "naj se vsako delo konča", na koncu na malih stolih, nekoliko namrgodeno, barvajo krace oziroma lepše - osnutke potomcev. Otroci so medtem že pri drugi, še boljši zabavi.

Presunjeni umetnostni zgodovinarji

Ker je z novimi prostori galerija pridobila dodatne razstavne površine, so tam mesto našle tudi v depojih predolgo stlačene umetnine. Predvsem v nedeljo, ko je bil Ustvarjalni dan, poln predstavitev in možnosti skiciranj detajlov, so na plan prišli številni strastni umetnostni zgodovinarji. Odprl se jim je nov svet! Ustopili so se pred sliko in nepremično strmeli. Šele čez nekaj časa so se ji približali na centimeter, odkimavali, se spet oddaljili in že klicali kolega, kolegico, da naj še on/ona pogleda senčico oddaljenega drevesa, ki jo mimobežni obiskovalec zlahka prezre. S komolci se dregajo in hitijo iz sobane v sobano pa spet nazaj. Tisti, ki so v družbi nemara zgolj za kanec manj navdušene družine, ne prenesejo več njenih očitajočih pogledov. Družinske člane pošljejo na kavo, sok in torto v kavarno v steklenem delu galerije.

Galerija kot prostor posedanja in druženja

Že vrsto let se vrstijo medijski prispevki, zakaj Slovenci v tujini tako radi obiskujejo muzeje in galerije, doma pa jim pred vrati v hrame likovne umetnosti zastane korak. Razlogov je bilo več - od obstreta pretirane posvečenosti, ki naj obdaja hišo, do tega, da človek po dvournem obhodu zbirke nima kam sesti. Nasičen z vtisi gre lahko le še domov.

Trendi se v veselje mnogih spreminjajo, tudi po zaslugi Narodne galerije. Prijetna kavarna z dobro, a ne bahavo ponudbo, stopnice originalnega Robbovega vodnjaka za preprosto ždenje in dobro založena galerijska trgovina, ki premišljeno krmari med spominki in knjižno ponudbo. Otroci se od tam blaženi vračajo z Galom kot štampiljko, Galom kot priponko ali Galom kot tatoojem. Tistim pa, ki po naključju še ne poznajo zelenega škrata, sta na voljo tudi slikanica in njeno nadaljevanje Strahec v galeriji.

Množičen poklon umetnosti

V nedeljo, ko so kustosi popolnoma osredotočenim množicam predstavljali posamezna dela, se je pogosto slišalo nekaj v smislu: "Glej, ni še vse izgubljeno. Dokler se ljudje tako množično veselijo umetnosti, ko jih ta očitno zanima, je še upanje, da ne bo šlo vse k hudiču." Zaposleni v Narodni galeriji, ki delajo s polno paro, si večjega poklona ne bi mogli želeti.

Ko, sedeč na Robbi, spremljaš ves ta vrvež, si preprosto pomirjen, ko se obiskovalci vpisujejo med Prijatelje Narodne galerije, se zanimajo, kdaj vse so nova javna vodstva, kdaj se začne tečaj risanja za odrasle in ali bo kmalu na vrsti tudi kiparstvo. Krasno je, ko se mulci pregovarjajo, kdo med njimi v Galovem klubu sodi med začetnike in nadaljevalce ter kdo med poznavalce, ustvarjalce in vseznalce. Dokler se pričkajo na temo umetnosti, se svet še vedno vrti v pravo smer.