misliV Kranju dokumentarna razstava ob 170. obletnici prihoda Prešerna
Kranj, 3. februarja - Pred bližajočim se kulturnim praznikom bosta Gorenjski muzej ter Zavod za turizem in kulturo Kranj drevi ob 19. uri v Kranjski hiši odprla dokumentarno razstavo 170 let prihoda dr. Franceta Prešerna v Kranj. Razstava, ki bo na ogled do 29. februarja, pripoveduje zgodbo o Kranju v prvi polovici 19. stoletja.
Ljubljana.
Doprsni kip pesnika Franceta Prešerna.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA
Kot so v spremni besedi k razstavi zapisali v Gorenjskem muzeju, je Prešern v Kranj prišel potem, ko se je februarja 1846 vladar odločil, da se število odvetnikov na Kranjskem poveča za štiri in da se novim odvetnikom za opravljanje odvetniške službe določijo kraji izven Ljubljane.
Enemu izmed njih je bil kot kraj bivališča določen Kranj in na to mesto je bil julija 1846 imenovan Prešeren. V Kranj se je iz Ljubljane preselil oktobra 1846 in v njem bival do svoje smrti, 8. februarja 1849.
Kranj je bil v prvi polovici 19. stoletja majhno mesto z okoli 2000 prebivalci in z 280 hišnimi številkami. Bil je desetkrat manjši od Ljubljane. Mesto so prizadele francoske vojne, še bolj pa požar leta 1811. Epidemija kolere je razsajala leta 1836. Mestno obzidje in stolpi so bili v ruševinah in Kranj je izgubljal svoj večstoletni videz.
Kljub temu so bili Kranjčani še vedno ponosni na svojo davno preteklost, ko je bilo njihovo mesto glavna utrdba dežele Kranjske. Morda so prav zato na vladarja večkrat naslovili prošnjo, da bi sedež kresije iz Ljubljane premestil v Kranj.
Pri vladarju so Kranjčani iskali tudi finančno pomoč, saj so se mestne oblasti otepale z dolgovi. Dohodkov, ki so izvirali iz srednjega veka, je bilo vse manj, začetki industrijske revolucije pa so bili v Kranju skromni. Cvetela je sicer sejemska dejavnost, saj je bil kranjski žitni sejem najpomembnejši v deželi.
V mestu so bili obrtniki vseh vrst - od krojačev, čevljarjev, pekov, kovačev in številnih gostilničarjev vse do kiparja. Meščani so se ukvarjali tudi s kmetijstvom. Le redki pa so se zanimali za slovenski jezik in narodno napredne ideje. Leta 1843, ko so začele izhajati Kmetijske in rokodelske novice, ki jih je urejal kranjski rojak Janez Bleiweis, se je le nekaj meščanov naročilo na časopis.
V letih, ko je Prešeren bival v Kranju, so le njegovi najbližji prijatelji razumeli veličino njegovega duha in ustvarjanja. "A bilo je dovolj, da je spoštljiv spomin na pesnika ostal in živi. Tako je dediščina dr. Franceta Prešerna in njegovega imena postala identiteta našega mesta. Naša dolžnost je, da jo še naprej krepimo," meni direktorica Gorenjskega muzeja Marjana Žibert.