misliOb 70-letnici Berte Bojetu scenarij Rozalija v knjigi
Ljubljana, 6. februarja - Pri Mladinski knjigi so ob 70. obletnici rojstva literatke in igralke Berte Bojetu - Boeta izdali še neobjavljeno delo Rozalija, ki si ga je avtorica zamislila kot scenarij za televizijsko igro. Po besedah avtorja spremne besede Mateja Bogataja avtorica tudi tokrat opisuje izrazito nasilen svet, v katerem prevladujejo grobi in okrutni odnosi.
Tako scenarij za Rozalijo kot tudi sicer vsa avtoričina proza in poezija niso prežeta le z nasilnimi spolnimi praksami med spoloma, ampak je hierarhija zaostrena tudi znotraj spola, je za STA povedal Bogataj. Njene zgodbe se dogajajo pretežno v zaprtih okoljih, ki so patriarhalna in kjer si ljudje jemljejo moč, da nad drugimi izvajajo nasilje.
Scenarij, ki po Bogatajevem mnenju po svoji robustnosti in arhaičnosti spominja na Partljičeve kmečke zgodbe in Potrčevo podeželsko prozo, v nasprotju z avtoričinimi proznimi deli nima srečnega izhoda.
Bogataj v nasprotju od običajne percepcije avtoričinega dela ne ocenjuje kot antiutopično, saj antiutopije po njegovih besedah nadaljujejo in zaostrujejo tendence sedanjosti, kar je denimo razvidno v Orwellovem romanu 1984, kjer zaostritve tendenc v smislu totalnega in totalitarnega nadzora omogoča tehnologija.
Pri Bojetujevi "pa ne gre za razvite in do karikature poudarjene tendence sedanjosti, njeni literarni liki so bolj nalašč arhaični", v spremni besedi piše Bogataj, ki meni, da gre bolj kot za distopijo za prikaz in kritiko zaostalih patriarhalnih sistemov, ki posameznikom ne omogočajo svobode in kjer je vsaka misel na svobodo in individualizem takoj kaznovana.
Avtorica detabuizira večkrat idilično predstavljeno preteklost slovenskega ruralnega prebivalstva, pri tem je Bogataj spomnil, da je že Janez Trdina v svojih etnoloških spisih o Gorjancih pisal o razvpitih spolnih praksah, incestu, vsesplošni razposajenosti in pijančevanju, kar je po Bogatajevih besedah "vse tlelo pod kultiviranim cerkvenjaškim pragom".
Bogataj v delu ne prepoznava avtobiografskih prvin, ker, kot je povedal, premalo pozna avtoričino življenje. Obenem se mu to niti ne zdi pomembno za literarno delo. Se je pa avtorica zelo angažirano ukvarjala z zelo podobnimi temami, je dodal. Biografske podatke je k delu Rozalija dodal avtoričin sin Klemen Jelinčič - Boeta.
Berta Bojetu - Boeta se je rodila 8. februarja 1946 v Mariboru. Po učiteljišču je študirala igralstvo na AGRFT in srbohrvaščino in knjižničarstvo na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Vrsto let je igrala v lutkovnem gledališču in bila ena izmed ustanoviteljic Koreodrame.
Izdala je dve pesniški zbirki - Žabon (1979) in Besede iz hiše Karlstein (1988) in dva romana - Filio ni doma (1990) in Ptičja hiša (1995). Za Ptičjo hišo je prejela kresnika. Berta Bojetu je umrla leta 1997.
Leta 2002 so v Mariboru o njenem delu pripravili simpozij.