misliVisok jubilej prevajalke in medkulturne spletične Jolke Milič
Ljubljana, 5. februarja - Svoj 90. rojstni dan danes praznuje pesnica, pisateljica, publicistka in prevajalka Jolka Milič, ki je med drugim prva prejemnica nagrade mira. Ob podelitvi nagrade leta 2013 so jo označili "za vzor pokončnosti, poguma, odkritosrčnosti in bojevitega zagovarjanja osebnih stališč, v katerih brani podcenjeno in spregledano ustvarjalnost žensk".
Ljubljana, Cankarjev dom.
Prevajalka, publicistka in pesnica Jolka Milič.
Foto: Nebojša Tejić/STA
ArhivSTA
V več kot šestih desetletjih delovanja je Miličeva pripravila več deset knjig prevodov slovenskih pesnic in pesnikov v italijanščino, ki jim je pogosto tudi sama našla založnika. Zaslužna je tudi za vrsto prevodov italijanskih, francoskih in španskih avtorjev v slovenščino. Pri delu je promovirala tudi poezijo, ki je bila v slovenskem prostoru odrinjena.
Kot je dejala v nedavnem intervjuju za Delo, je bila prevajalka le po sili razmer. S prevajalstvom se je začela ukvarjati, kot je pojasnila, "le zato, ker sem se šla oziroma, čisto na začetku, ker sem se hotela iti - 'pionirsko' - (med)kulturno spletično. Povedano po domače: spraviti čez domače planke vsaj nekaj naše poezije in njihove avtorje, kar mi je tudi uspelo".
Poznana je tudi po svojih polemičnih zapisih in kritičnih izjavah. Tako slovenščino kvarimo kar Slovenci, "ki jo zapostavljamo, ki jo pehamo na drugo in tretje mesto, ki ji ne dovolimo, da bi normalno zadihala in dihala". Miličeva meni, da Slovenci tuje nenehno poveličujejo in svoje strašno radi, privatno in javno, omalovažujemo. Pravi, da svojega jezika ne maramo, kaj šele da bi ga ljubili.
Svoj jubilej bo Miličeva, ki sicer nerada praznuje svoje rojstne dneve, proslavila z antologijo z naslovom Poezija - bla, bla, bla od A do ...?/Poesia - bla, bla, bla dalla A alla ...?, ki prinaša pesmi 20 sodobnih slovenskih pesnic in pesnikov, prevedene v italijanščino. Knjiga je izšla pri tržaški slovenski založbi Antony, piše Delo.
Jolka Milič se je rodila v Sežani. V italijanščino je med drugim prevedla dela Srečka Kosovela, Edvarda Kocbeka, Jožeta Udoviča, Cirila Kosmača, Cirila Zlobca, Milo Kačič, Ivana Minattija, Ervina Fritza, Tomaža Šalamuna, Marka Kravosa in Josipa Ostija.
Prejela je več nagrad, poleg mire tudi Lavrinovo diplomo, najvišjega priznanje za prevode iz slovenščine v tuje jezike, in red zvezde nacionalne solidarnosti, ki velja za najstarejše odlikovanje Republike Italije.