V Domžalah simpozij v spomin na pianista Acija Bertonclja

Naslov simpozija so si izposodili iz Bertoncljeve izjave leta 1994, ko je v intervjuju za časnik Slovenec dejal: "Dolga leta sem bil skoraj edini apostol glasbe 20. stoletja pri nas, s posebnim poudarkom na slovenski klavirski in komorni ustvarjalnosti".

Po uvodnih nagovorih Cvetke Zalokar Oražem, direktorice Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, ki bo gostil simpozij, domžalskega župana Tonija Dragarja in dekana Akademije za glasbo v Ljubljani Andreja Grafenauerja bo 18 referentov predstavilo Bertoncljevo vsestransko ustvarjanje in vpetost v lokalni, slovenski in mednarodni prostor.

Uvodni referat bo pripadel muzikologu Križnarju, ki bo orisal Bertoncljeve življenjske in delovne prelomnice. Kot je dejal za STA, je Aci veljal za čudežnega otroka z absolutnim posluhom. Klavir se je začel učiti šele pri osmih letih, kar je razmeroma pozno, a je svoj talent nato nadgradil s trdim delom, h kateremu ga je kot otroka in mladostnika spodbujala priznana pianistka in pedagoginja Zorka Bradač.

Kot je poudaril Križnar, Bertoncelj v nasprotju z nekaterimi pianisti ni bil ozko usmerjen, pač pa vsestranski. Imel je tudi skladateljsko žilico, malo ljudi po Križnarjevih besedah ve, da je na akademiji najprej vpisal kompozicijo in dirigiranje ter šele v drugem letniku prešel na klavir.

Poleg klavirskih solističnih recitalov, igranja z orkestrom in v komornem ansamblu, spremljanja drugih glasbenikov, med drugim več let slovitega avstrijskega violončelista Heinricha Schiffa, je bil Bertoncelj tudi eden prvih, ki je v Sloveniji igral Gershwinov klavirski koncert v F-duru in njegovo znamenito Rapsodijo v modrem, ki velja za prvo uspešno združitev klasične forme, jazza in broadwayskega zvoka v glasbeni zgodovini, je naštel Križnar.

Veliko je prispeval tudi k popularizaciji slovenske sodobne klavirske glasbe, za kar mu je Društvo slovenskih skladateljev podelilo častno članstvo, čeprav ni bil skladatelj, je poudaril Križnar. Med nagradami velja omeniti še nagrado Prešernovega sklada.

Bertoncelj je bil skoraj 25 let profesor klavirja na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je vzgojil vrsto pianistov. Klavir je poučeval tudi na mednarodnih mojstrskih tečajih v Vetrinju na avstrijskem Koroškem in na Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega v Velenju, kjer že vrsto let v njegov spomin prirejajo bienalno klavirsko tekmovanje.

O Bertonclju bodo med drugim spregovorili še nekdanji direktor domžalskega kulturnega doma Milan Marinič, muzikolog Jurij Snoj, zgodovinar Miroslav Stiplovšek, skladatelj, dirigent in pedagog Tomaž Habe, violinist Dejan Bravničar, pianista Hinko Haas in Leon Engelman, njegov zadnji diplomant Simon Krečič in nekdanji dekan glasbene akademije, skladatelj Pavel Mihelčič, ki je precej del napisal prav za Bertonclja.