Sottlerjeva: Medalja v New Yorku je tudi priznanje za slovensko ilustracijo

Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani še povedala Gruntar Vilfanova, Sottlerjeva, ki se zaradi bolezni ni mogla udeležiti novinarske konference, nagrado razume tudi kot potrditev svojega dolgoletnega dela in stremljenja h kakovosti.

Nagrada pa ji odpira tudi mnoga vrata na ameriškem in svetovnem trgu. Sottlerjeva je že na podelitvi nagrad v New Yorku navezala stike s predstavniki ilustratorskih agencij, vendar je, kot je za STA dejala Gruntar Vilfanova, na tej točki še prezgodaj govoriti o konkretnih dogovorih, saj so to stvari, ki tečejo na daljši rok. Kot je še povedala, je nagrada odmevala tudi v tujih medijih, doslej so zabeležili že več kot 30 objav.

Pesem za liro je konec leta 2015 izšla pri Založbi Pivec. V njej pesnica v svojskem ritmu in zanimivi zvočni podobi obnavlja klasični antični mit o Orfeju in Evridiki. Knjigi je priložena tudi zgoščenka z glasbo Vaska Atanasovskega, oblikovanje je delo Iviana Kana Mujezinovića, spremno študijo je napisal Jaroslav Skrušny, pesnitev pa je v angleščino prevedla Nada Grošelj.

Pesem za liro je, kot je povedala Štampe Žmavčeva, nastajala zelo dolgo, skoraj desetletje, od prvega zapisa, ki je prišel kot navdih muze, tu pa so še dolga leta prebiranja in občudovanja antičnih mitov. Grška mitologija, še posebej mit o Orfeju, jo je ves čas obsedal. Odločila se je, da bo iz njega vzela samo izsek, čas Orfejevega življenja z Evridiko, prek katerega se bo preizpraševala o statusu tega mita danes.

Pesnitev je nato leto dni ležala v predalu. Kot je povedala, ni čutila potrebe, da jo komurkoli pokaže, nato jo je poslala na založbo Pivec. Kot je povedala Milena Pivec, je, ko je dobila pesem, takoj začutila, da se ji je ponudila izjemna priložnost, zato se je odločila k sodelovanju povabiti najboljše ustvarjalce.

Kot je povedal Atanasovski, je tokrat prvič sodeloval s Štampe Žmavčevo. Ko je prebral pesnitev, je takoj zaslišal harfo in godala, pozneje se jim je pridružil še klavir. Predvsem pa je želel, da bi besedilo, ki ga na zgoščenki prebira avtorica, ostalo v prvem planu.

Nada Grošelj je doslej prevedla že več avtoričinih besedil. Pesem za liro ji je blizu, ker gre za oblikovno zelo dovršeno poezijo, še bolj pa sta jo pritegnili izjemna liričnost in senzibiliteta besedila. Izpostavila je še besedno bogastvo in inovativnost. Kot je povedala Grošljeva, je skušala v svojem prevodu uporabiti besede tako, da bi obdržale vsaj nekaj bogastva iz pesmi.

Ilustracija Sottlerjeve je uvrščena tudi na letno razstavo Muzeja ameriške ilustracije pri Združenju ameriških ilustratorjev. V muzeju vsako leto odprejo razstavo 400 najboljših del s področja ilustracije in animacije, strokovna žirija pa pregleda nekaj tisoč prijavljenih del z vsega sveta.

Originalna dela so predstavljena na treh ločenih razstavah. Ilustracija Sottlerjeve je uvrščena v kategorijo časopisne, revijalne in knjižne ilustracije, ki bo na ogled še do 27. februarja. Sprejeta dela bodo skupaj z izjavami avtorjev objavljena v katalogu, izbor 40 del vsakoletne razstave pa že 30 let tradicionalno gostuje po celotni ZDA.