misliNa razstavi o slovenskih beguncih v Avstriji vpogled v njihovo dejavnost
Ljubljana, 16. februarja - V Muzeju novejše zgodovine Slovenije bodo drevi odprli gostujočo razstavo arhivskih fotografij o slovenskih beguncih v Avstriji po letu 1945. Fotografije razkrivajo zgodbe okoli 6000 Slovencev, ki so nekaj let preživeli v begunskih taboriščih v Avstriji in bili kljub hudim razmeram in pomanjkanju dejavni na področju kulture, šolstva in obrti.
Če danes besedo begunec spremlja negativen prizvok, to ni veljajo za slovenske begunce, ki so leta 1945 pisali pomembno zgodbo o izjemni organizaciji in močni nacionalni zavesti, piše na spletni strani muzeja novejše zgodovine, ki gosti razstavo Rafaelove družbe, Središča Slovencev v zamejstvu in po svetu.
"Red, disciplina, pridnost in visoka kultura so botrovali k hitri vzpostavitvi infrastrukture, čeprav so bili pogoji zanjo zelo težavni. Šolstvo je bilo vzpostavljeno v nekaj dneh v blatu vetrinjskega polja, čeprav niso imeli ničesar, ob neprijazni taboriščni upravi in v hudem povojnem pomanjkanju vsega. Prav tako so iz nič vzniknili vrtci, časopisi, izpopolnjevanje v obrteh, pevski zbori, dramske skupine in vrsta drugih dejavnosti, ki jih lahko zaslutimo ob razstavljenih fotografijah," še piše na spletni strani.
Na Rafaelovi družbi hranijo okoli 20.000 fotografij, ki govorijo o življenju slovenskih beguncev v Avstriji po letu 1945 in so nastale predvsem v dveh taboriščih - v Špitalu ob Dravi in Peggetzu pri Lienzu. Precej motivov ima tudi umetniško vrednost. Iz fotografskega arhiva so oblikovali že šest različnih razstav, ki od leta 2006 krožijo po Sloveniji, v zamejstvu in po svetu.
Pričujoča razstava je nastala leta 2014. Obsega skoraj 250 fotografij, ki so razporejene po posameznih temah, opremljene s podnapisi, ki sta jih v preteklih letih zbirala nekdanja taboriščnika Majda in Alojz Starman iz Špitala.
Na uvodnem panoju je podan zgodovinski oris povojnega begunstva, ki ga je prispevala zgodovinarka Helena Jaklitsch, fotografije bogatijo citati akademika Kajetana Gantarja, ki je bil tudi sam krajše obdobje begunec. Največji del fotografij pripada taboriščnemu fotografu Marjanu Hočevarju, nekatere pa tudi Francu Šetini, Marjanu Kocmurju in drugim.
Jeseni 2014 je izšla tudi fotografska monografija Cvetoči klas pelina, ki vključuje več kot 300 arhivskih fotografij in obširno zgodovinsko študijo.