Slovenija 23.2.2016 14:29

Pri Sanjah Tone Pavček, Fran Milčinski in Oscar Wilde

Ljubljana, 23. februarja - Pri založbi Sanje so izdali zadnjo pesnitev Toneta Pavčka Don, humoresko Frana Milčinskega Kako sta se skušala Butalec in Tepanjčan in pravljico Oskarja Wilda Sebični velikan. Vsa dela so izšla v slikaniški obliki; Pavčkovo delo o psičku Donu je ilustrirala Maja Kastelic, butalsko povedko Ana Razpotnik Donati, Wildovo knjigo pa Petra Preželj.

Pesnitev Don predstavlja literarni testament Pavčkove generacije, je na predstavitvi knjig povedala poznavalka mladinske književnosti Milena Mileva Blažič. Čeprav je delo v prvi vrsti namenjeno mlademu bralcu, pa njegov podtekst in kontekst nagovarjata odraslega. V delu se razkrivajo avtobiografski elementi, pesnitev pa bi lahko po mnenju Blažičeve imenovali kar nacionalni ep.

Psiček Don, za katerega je pesnik dobil navdih v resničnem pasjem prijatelju, je antropomorfizem. V njem se marsikdaj skriva avtor, lahko pa tudi Slovenija, je o pesnitvi, ki je nastajala v pesnikovih zadnjih dnevih, še povedala Blažičeva.

Oskar Wilde je napisal le devet pravljic za otroke, ki pa danes veljajo za crossover literaturo, je pojasnila Blažičeva. Pravljica, ki vsebinsko prinaša velikanovo preobrazbo iz sebičneža v prijaznega in dobrega orjaka, je polna simbolov, od biblijskih do orientalskih, nekateri v dečku prepoznavajo Jezusa, spet drugi Wildovo napoved lepše prihodnosti.

Wilde je po besedah Blažičeve vizionar, ki napove staranje prebivalstva, postavljanje zidov in čustveno praznino posameznikov, ki so tako kot velikan obsojeni na smrt. Prihodnost je po prepričanju Blažičeve v najmlajših in grajenju mostov namesto zidov.

Petra Preželj, ki je ilustrirala pravljico v prevodu Alenke Ropret, je dejala, da je uživala ob delu, saj je Wildov jezik stilno zelo lep in bogat.

Kako sta se skušala Butalec in Tepanjčan prinaša eno izmed butalskih povedk v slikaniški obliki, kar Blažičeva pozdravlja, saj lahko tako bolje nagovarja mladega bralca. Obenem je Blažičeva kritična do odnosa družbe do Milčinskega, ki bi ga v tujini bolj spoštovali, pri nas pa ga ni niti v učnem načrtu.

Izpostavila je večslojnost avtorjevih del oziroma trojno kodiranje, ki se kaže tudi v več vrstah komičnosti - situacijski, repeticijski in besedilni. V ozadju Butalcev se skriva prispodoba za Slovence, lahko pa tudi za vlade oziroma vse, ki skrbijo za poneumljanje Slovencev, je še menila strokovnjakinja za mladinsko književnost.