misliPred stoletjem je umrl ameriški pisatelj z evropsko dušo Henry James
Ljubljana, 28. februarja - V Londonu je na današnji dan pred stoletjem umrl ameriški pisatelj Henry James, ki velja za enega najpomembnejših predstavnikov realizma v književnosti 19. stoletja. Opazovalec značajev je svetovno literaturo zaznamoval z deli, kot so Američan, Portret neke gospe in Ambasadorji. Slovi predvsem po opisih odnosa Američana do evropske kulture.
Henry James se je 15. aprila 1843 rodil v New Yorku. Bil je brat ameriškega funkcionalističnega psihologa in filozofa William Jamesa. Študiral je pravo, veliko potoval ter pisal kritike in kratko prozo za časopise. Delal je tudi kot dopisnik iz Pariza ter prijateljeval z Gustavom Flaubertom in Ivanom Sergejevičem Turgenjevim. Od leta 1882 je živel v Londonu in na jugu Anglije, leta 1915, leto dni pred smrtjo, pa je postal britanski državljan. V letih 1911, 1912 in 1916 je bil med kandidati za Nobelovo nagrado za literaturo.
Za Jamesov slog so značilni razmeroma skromna akcija, subtilna atmosfera, uporaba notranjega monologa, tehnika opisovanja s stališča prizadetega in natančna psihologizacija, navaja Veliki svetovni biografski leksikon. Pisateljev opus obsega več kot 600 del, med njimi več kot 20 romanov, čez 100 kratkih zgodb ter številne literarne kritike.
James je avtor, ki je bil deležen velikega zanimanja tudi v slovenskem prostoru. Nada Grošelj, ki je v slovenščino za LUD Literaturo prevedla in s spremno besedo opremila dve njegovi deli - Aspernove rokopise ter zbirko Zver v džungli in druge zgodbe - je med drugim zapisala, da med Jamesove največje dosežke "sodijo razvoj 'mednarodnega' romana, v katerem je raziskoval razlike in trke med ameriško in evropsko kulturo, in formalne inovacije v umetniški prozi".
Od Jamesovih "mednarodnih" romanov sta v slovenščini dostopna Američan ter njegovo najznamenitejše delo, Portret neke gospe, ki sklene pisateljevo prvo ustvarjalno obdobje.
V svojem srednjem, po zapisu Grošljeve slogovno zelo zahtevnem, poznem obdobju, v katerega sodi trojica zgodb v zbirki Zver v džungli, je James "mednarodno tematiko bodisi opustil bodisi podredil drugim platem človeške psihologije in medsebojnih odnosov". Po prevajalkinih besedah širša psihološka tematika prežema tudi vse druge romane, ki so na voljo v slovenskih prevodih: Dedinjo, Bostončanke, Krila golobice in Ambasadorje.
V spremni besedi k Aspernovim rokopisom je Grošljeva spomnila, da James v delih prevzemal gledišče svojih likov, kar mu je omogočilo poglobitev v probleme zavedanja in zaznave. "S to metodo ter z rabo notranjega monologa in potencialno nezanesljivih pripovedovalcev je vdahnil pripovedni književnosti novo globino 'psihološkega realizma'," je pojasnila.
Jamesovo življenje je v literarizirani obliki v romanu Mojster razgrnil irski pisatelj Colm Toibin. Roman je v prevodu Jureta Potokarja dostopen tudi v slovenščini. V novomeškem Anton Podbevšek Teatru (APT) so leta 2009 na oder postavili Jamesov roman Portret neke gospe v prevodu Rastka Močnika in režiji Matjaža Bergerja.