UGM znova opozarja na velikega kiparja Slavka Tihca

Razstava, ki jo bodo odprli v petek, zajema fotodokumentacijo, izvirne skice, izrisane s svinčnikom in flomastrom, ter številne lavirane risbe, ki ponujajo dragocen vpogled v kiparjev ustvarjalni proces, še posebej v nastajanje zahtevnih spomeniških projektov.

Povod za razstavo je bila po navedbah direktorice galerije Brede Kolar Sluga želja, da predstavijo javnosti najnovejše pridobitve UGM. "Hkrati smo zgroženi, da se Tihčeva dediščina uničuje in izginja, predvsem iz javnega prostora. Zato želimo ob tej priložnosti apelirati na posameznike in širšo javnost, da je skrajni čas, da se Tihčeva dela uvrsti v register dediščine ter se jih tudi zakonsko zaščiti," je povedala za STA.

Razstavni projekt je nastal v sodelovanju z nekdanjo kustosinjo v UGM in dobro poznavalko Tihčevega opusa Bredo Ilich Klančnik, za postavitev razstave pa je poskrbel arhitekt Janko J. Zadravec, ki je bil leta 1979 med drugim Tihčev sodelavec na natečaju za spominsko obeležje NOB v Donji Gradini in sodelavec ob veliki Tihčevi retrospektivni razstavi v UGM leta 2003.

Slavko Tihec (1928 - 1993) je eden najpomembnejših povojnih kiparjev. Živel in ustvarjal je v Mariboru in Ljubljani. S svojim prodornim in inovativnim delom je podiral meje v ustaljeni podobi kiparstva, eksperimentiral z materiali in oblikami ter hkrati ostajal estet in častilec klasične lepote. Vključen je v vse nacionalne preglede sodobne umetnosti in je med drugim zastopal jugoslovansko kiparstvo na Beneškem bienalu leta 1966 in 1980. Za svoje delo je prejel nagrado Prešernovega sklada, Jakopičevo nagrado in leta 1983 še Prešernovo nagrado.

Tihec je avtor številnih javnih spomenikov. Med drugim nosita njegov podpis Spomenik na Osankarici iz leta 1960 in Spomenik Ivanu Cankarju v Ljubljani iz leta 1982, med malo plastiko pa najbolj izstopajo mobilne skulpture Aquamobili, ki so nastajale med letoma 1969 in 1973.

V Mariboru je najbolj znan njegov Spomenik NOB na Trgu svobode iz leta 1975, domačinom bolje poznan kot Kodžak, ki je bil največji spomenik v takratni Jugoslaviji. Tihčevi so tudi Krogla v Mestnem parku, Spomenik železničarjem pred železniško postajo ter bronasta stenska kompozicija na pokopališču Dobrava.

"Ugotavljamo, da je naredil veliko del, namenjenih likovni opremi notranjih javnih prostorov, ki pa so žal skoraj v celoti izgubljena. Mariborčani se spomnijo velike stenske kompozicije iz nekdanjega Kina Gledališče iz leta 1969, ki pa je umaknjena, vendar je še ohranjena. V stavbi ekonomske fakultete še visi odlično stensko delo, vendar Aquamobilov, ki so nekdaj stali v avli, ni več," je pojasnila Breda Kolar Sluga.

"Ob pričujoči razstavi poskušamo rekonstruirati opremo nekdanje čakalnice pred poročno dvorano v Rotovžu. Prav presenetljivo je, koliko uporabne opreme je Tihec izdelal - lestencev, vrat, tapiserij, a se ni ohranilo ničesar," je dodala.

Po njenem mnenju za Tihčeve umetnine ni ustrezno poskrbljeno. "V tem trenutku se širša javnost žal ne zaveda pomena teh del, zato je naša naloga, da opozorimo meščane na pomen dediščine ter z ministrstvom za kulturo in lokalno skupnostjo poskrbimo, da se Tihčeva dela tudi ustrezno zaščiti," je dejala.

Istočasno z odprtjem razstave Slavko Tihec - nastajanje oblike bodo v UGM v petek odprli tudi razstavo Bitja v novejšem slovenskem kiparstvu, ki je nastala v sodelovanju z Galerijo Lojzeta Spacala Štanjel, Gorenjskim muzejem, Galerijo Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj in Društvom likovnih umetnikov Ljubljana.