misliErika Vouk ob 75-letnici: Iz mojih pesmi veje sprejemanje življenja
Ljubljana, 27. februarja - Pesnica in prevajalka Erika Vouk, ki je za svoje pesniške zbirke prejela več nagrad, med drugim tudi Jenkovo in Veronikino, danes praznuje 75. rojstni dan. Kot je dejala za STA, se kljub posluževanju nekaj temnejših tonov težko opredeli za ustvarjalko temne poezije, saj iz njenih pesmi ne veje pesimizem, pač pa sprejemanje življenja, kakršno je.
Maribor.
Pesnica Erika Vouk.
Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA
Arhiv STA
Veliko svojih pesmi je spisala ali vsaj dokončala na Obali, na Belem križu, je povedala. "Tam je mir, vse je statično, zato se lahko sprostim," je pojasnila. Prav na Belem križu, kamor se odpravlja marca, bo pisala tudi balade, ki jih bo, kot upa, izdala še letos.
Poleg ustvarjanja poezije tudi prevaja, med drugim za gledališče. Med tovrstnimi večjimi prevodi je bil drugi del Goethejevega Fausta. To je bil pesniški posel, ki se ga ne more lotiti vsak germanist, je menila. Njej je prevod ponudil Aleš Berger, ki si je želel delni prevod Fausta oz. njegove izseke za zbirko Kondor. "Ob prevajanju sem se zaljubila v Goetheja in nadaljevala s prevodom," se spominja.
Kot je poudarila, ji je bilo kot pesnici lažje prevajati poetično dramo. "Prevod ne sme biti gol. Imeti mora sij - ritem, izbrane besede in poezijo," je še povedala o prevodu Goethejevega teksta, pisanega v različnih metrikah.
Erika Vouk, rojena v Mariboru, je študirala filozofijo in psihologijo. Podpisuje se pod vrsto pesniških zbirk. Za zbirko Opis slike je leta 2002 prejela Jenkovo nagrado, za Valovanje pa dve leti pozneje Veronikino nagrado. Žirija slednje je takrat zapisala, da poezijo Voukove odlikuje skrajna zgoščenost pesniškega izraza, ki ob intenzivni pesniški pripovedi ne dovoljuje vdor poljubnih in nefunkcionalnih elementov v besedilo.
Po Svetlani Makarovič, ki je bila Jenkova nagrajenka leta 1995, je bila Voukova druga pesnica v moški družbi Jenkovih nagrajencev. O nagrajeni zbirki Opis slike so v obrazložitvi zapisali, da zbirka ohranja vse značilnosti njenega pesniškega opusa, hkrati pa predstavlja njegovo najvišjo stopnjo, ki bi jo lahko imenovali tudi najvišja stopnja klasičnosti.