Pri založbi Aristej štiri teoretska dela in slikanica

Kosova v svoji knjigi analizira mladinski problemski roman. Kot je zapisala v uvodu, so se realistična mladinska dela, ki obravnavajo krizne, travmatične situacije in stanja, ki najstniškemu protagonistu povzročajo hujše eksistencialne stiske, v našem literarnem prostoru začela opazno pojavljati po obratu tisočletja.

Mladinskega problemskega romana se je skušala lotiti s čim več zornih kotov. Analizira ga od zgodovinskih začetkov, tipičnih tem in možnih načinov branja do zunanjih okoliščin. Knjiga prinaša tudi celovit pregled izvirnih slovenskih mladinskih romanov.

Knjiga Slovenski poosamosvojitveni film nosi podnaslov Institucija in nacionalna identiteta. Kot je na današnji predstavitvi povedal Majcen, je filmsko-teoretski prostor v Sloveniji pomanjkljiv, zato je glavni namen knjige, da avtorjem s področja filmske refleksije ponudi svež pristop in metodologijo.

Knjigo je razdelil na tri glavna poglavja. V prvi analizi se je osredotočil na produkcijski aspekt slovenskega filma, natančneje na delovanje ključne institucije, ki je finančno podprla večino osrednjih filmskih del v tem obdobju - Filmskega sklada RS. V drugi raziskavi je preverjal, v kolikšni meri se tranzicijsko pojavljanje vprašanj nacionalne identitete dejansko odraža v filmu po osamosvojitvi. V tretji pa se je osredotočil na pet najbolj gledanih slovenskih filmov po osamosvojitvi: Gremo mi po svoje, Petelinji zajtrk, Kajmak in marmelada, Outsider in Nikogaršnja zemlja.

Troha v knjigi Ujetniki svobode obravnava slovensko dramatiko med letoma 1943 in 1990. Slovenska dramatika in gledališče sta v obravnavanem obdobju dosegla velik razcvet tako s številom predstav in gledališč kot s številom in kakovostjo dramskih tekstov. Uživala sta podporo oblasti in družbeni ugled. Paradoksalno pa je, kot je dejal Troha, dejstvo, da je bila večina uspešnih dramskih tekstov pravzaprav zelo močna in natančna kritika teh istih oblasti in družbenega stanja.

Šorijeva knjiga Samskost nosi podnaslov Med ideologijo družbe in ideologijo izbire. K raziskovanju samskosti je avtorja, kot je povedal, spodbudila reprezentacija samskosti v medijih in prevlada klišejev o njej. V središče svoje raziskave je postavil samske in ne družine, kar je glede na dosedanjo raziskovalno prakso tudi sociološki eksperiment.

V knjigi analizira, kako so se skozi moderno zgodovino spreminjali ekonomski, družbeni, kulturni in individualni konteksti samskosti, kako se je spreminjal položaj samskih in kako samski živijo in razmišljajo danes. Odpira tudi vprašanje, kdaj lahko samskost opredelimo kot življenjski stil oziroma kaj je značilno za samskost po izbiri.

Boris Vezjak v slikanici Ali je to zmota? obravnava izbrane logične zmote in jih pojasnjuje. Kot je povedal, je med številnimi logičnimi zmotami skušal izbrati tiste, ki jih bodo otroci med osmim in 11 letom lahko razumeli. Vsako uvede zgodbica, ob koncu je dodano pojasnilo. Pisanje zgodbic je bilo po Vezjakovih besedah težavno opravilo, saj otroci nekaterih logičnih pojmov še niso posvojili. Njihovo zahtevnost je zato preverjal kar pri svojih otrocih.

Knjigo je ilustriral Igor Cvetko. Kot je pojasnil, ni šlo za ilustriranje zgodb, ampak za ustvarjanje novih zgodb na likovni način, ki podkrepijo avtorjeva razmišljanja.