Slovenija 6.3.2016 10:00

V Slovenj Gradcu iskriv poklon mojstru samospevov

Slovenj Gradec, 6. marca - Oblečeni v kostume s konca 19. stoletja v teh dneh sodelavci Koroškega pokrajinskega muzeja na Koroškem in vse do Velenja ter Pliberka v Avstriji delijo dvojezična vabila na Iskrivo modro noč v Slovenj Gradcu. Ta bo prihodnji konec tedna potekala v rojstni hiši skladatelja Huga Wolfa, kjer se bodo spomnili obletnice njegovega rojstva.

Ljubljana, Križanke. Skladatelja Hugo Wolf in Peter Iljič Čajkovski. Foto: Nebojša Tejić/STA Arhiv STA

Ljubljana, Križanke.
Skladatelja Hugo Wolf in Peter Iljič Čajkovski.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Arhiv STA

Poznoromantični skladatelj samospevov Hugo Wolf (1860-1903) se je v Slovenj Gradcu rodil 13. marca 1860. Njegova rojstna hiša v središču koroškega mesta je bila leta 2011, tudi v sklopu priprav na sodelovanje Slovenj Gradca pri projektu Evropska prestolnica kulture 2012, prenovljena. V prostorih hiše, kjer je dotlej domovala slovenjgraška glasbena šola, so uredili spominski muzej, s katerim upravlja Koroški pokrajinski muzej, in mednarodni informacijsko-dokumentacijski center.

Ob letošnji obletnici rojstva Koroški pokrajinski muzej v sodelovanju z Glasbeno šolo Slovenj Gradec 12. in 13. marca pripravlja več prireditev v skladateljevi rojstni hiši. Ta bo v času dogodkov obarvana modro, tudi zato, ker je bil Wolf, kot pravijo v muzeju, znan po svojih "iskrivih modrih domislicah".

Prihodnjo soboto tako načrtujejo voden ogled po stalni razstavi o Wolfovem življenju in delu ter predstavitev e-knjige Spomini na dom, v kateri so zbrani zapisi Wolfove starejše sestre Modeste Wolf Strahser. Ta je otroštvo glasbenega genija opisala preprosto in v skladu s tem, da so ji bila leta, ki jih je preživela v Windischgrazu, kot se je v preteklosti imenoval Slovenj Gradec, najsrečnejša v življenju, navajajo v muzeju.

Knjiga med drugim piše, da je Hugo Wolf zelo rad pil dobro kavo in da je kot otrok razbijal po bobnih, zaradi česar so sosedje mislili, da zunaj grmi. "Dva bobna smo imeli: enega starega in enega novega. Bratje so se naučili bobnati, zlasti Hugo je znal vse umetnije na bobnu," je zapisala Wolfova sestra.

Hugo je s štirimi leti igral violino in klavir, s petimi postal del domačega, hišnega orkestra, s šestimi je prvič javno nastopal, kar je zelo rad počel. Oče ga je, oblečenega kot Mozarta, vodil po meščanskih hišah, med drugim opisuje knjiga, ki je v tiskani obliki izšla leta 1994. Za prevod iz nemščine sta takrat poskrbela Tatjana Srebot Rejec in Franček Lasbaher, vsebine pa je zbral, dopolnil in uredil Jože Leskovar. Knjigo je v posodobljeni obliki letos muzej izdal kot e-knjigo.

Poleg predstavitve e-knjige v Slovenj Gradcu prihodnjo soboto in nedeljo pripravljajo še dva koncerta, v nedeljo pa tudi glasbeno pravljico za otroke z naslovom Hugec in ponovno tudi vodenje po razstavi.

Življenjska usoda Huga Wolfa, ki se je sam štel med avstrijske oz. nemške skladatelje, je sicer v zgodovini glasbene umetnosti ena bolj tragičnih. Njegova pot do skladateljskega poklica je bila zaradi skrajno neprilagodljivega značaja težka, poleg tega si je v mladosti nakopal še bolezen. Umrl je na Dunaju, star 43 let. Za seboj je pustil obsežen opus, saj je napisal več kot 300 samospevov, opero Der Corregidor, simfonične pesnitve, zborovske skladbe ter komorna in klavirska dela.