Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

BEG - ROMAN HRVAŠKEGA PISATELJA Z REMINISCENCAMI NA SLOVENSKO REALNOST

Protagonist romana Đuro Andrijašević ima vse možnosti, da bi uspel v življenju, vendar njegovo življenje med študijem na Dunaju zavije v povsem drugo smer. Kljub finančni podpori solidne meščanske družine zapade v gmotne težave, študij se vleče, dneve preživlja v dunajskih kavarnah. Nazadnje se odloči, da bo fakulteto poskušal končati v Zagrebu. Zdi se, da bo po vrnitvi domov dobil priložnost za nov začetek, a na pot se mu postavita nezaupanje zaročenkine družine, odtujitev od matere in izguba stričeve zapuščine.

Zaposli se kot učitelj v malomeščanskem Senju, ki ga kmalu zasovraži. Usoda glavnega junaka v marsičem spominja na like iz slovenske književnosti z začetka 20. stoletja. Goran Vojnović je v spremni besedi zapisal, da bodo bralci v romanu zlahka prepoznali tudi sodobni slovenski svet. Po Vojnovićevih besedah se bodo jezili nad nekoč nadarjenim Đurom, ki ni zmožen nič več kot spisati ubog pamflet in usekati po gobcu sebi podobnega nesrečnika. A bodo istočasno tudi prepričani, da si je na nek način za vse to kriv čisto sam. "Kaj ni ostal v širnem svetu, tam gori na Dunaju, bebec doktorski, kaj pa se je vrnil v ta naš zavoženi in užaljeni južni svet," si bo ob branju po Vojnovićevem mnenju mislil marsikateri slovenski bralec.

Milutin Cihlar - Nehajev (1880-1931) se je šolal v Senju, Zagrebu in na Dunaju, kjer je študiral kemijo in doktoriral iz filozofije. Njegova prva zaposlitev je bila profesura v Zagrebu, kjer je pisal za različne hrvaške časopise. Pozneje je delal kot novinar in bil dopisnik iz Pariza, Beograda in Prage. Leta 1926 so ga izvolili kot predsednika Društva hrvaških književnikov. Roman Beg je izšel leta 1909 in velja za eno temeljnih del hrvaške književnosti. V slovenščino je preveden še avtorjev roman Volkovi.

FILOZOFIJA EKONOMIJE - EKONOMIJA, KOT JO VIDI FILOZOF, EKONOMIST IN TEOLOG BULGAKOV

Bulgakovo delo Filozofija ekonomije: Svet kot ekonomija v ožjem smislu prinaša kritiko pozitivizma in marksizma ter njune vizije kot razrednega boja za materialne dobrine, kjer produkcijske sile determinirajo družbene odnose in ideologije. Obenem gre po besedah prevajalke in avtorice spremne besede Urše Zabukovec tudi za poskus ustvarjanja t. i. pravoslavne delovne etike. Bulgakov je zapisal, da mora ekonomija vedno ostati zgolj sredstvo za dosego dostojnega življenja, pravo merilo takega življenja pa je njegov religiozni ideal.

Sergej Nikolajevič Bulgakov (1871-1944) je bil teolog ruske pravoslavne cerkve, filozof in ekonomist. V 90. letih 19. stoletja je postal pomemben marksistični intelektualec, na prelomu tisočletja pa se je odvrnil od marksizma k idealizmu, nato pa h krščanstvu. Igral je pomembno vlogo pri liberalnem gibanju, kot poslanec druge ruske dogme si je prizadeval za ustanovitev stranke krščanskih socialistov. Leta 1918 je bil posvečen v duhovnika, zaradi česar so mu v Moskvi dvakrat odvzeli profesuro. Leta 1922 je bil izgnan Sovjetske zveze, najprej je živel v Pragi in Berlinu, nato v Parizu.

SEM Z VRTNICAMI - KNJIGA O VRTNICAH NA MALO DRUGAČEN NAČIN

Matjaž Mastnak, avtor knjig, kot so Poletne cvetlice, Barvita predstava: Jesensko-zimski in praznični čas ter Cvetoča pomlad, v tokratni knjigi Sem z vrtnicami s svojim strokovnim znanjem pred bralca razgrne "nekaj kot vrtnično civilizacijo, kulturo ali kar poezijo", je v uvodni besedi zapisal Matjaž Kmecl. Avtor je "z vseh vetrov" nabral niz pesmi o vrtnicah, jih nekaj prevedel in jim dodal marsikatero zgodbico. Delo je knjižica za vrtnične sladokusce, za vse tiste, ki jih ne zanimata zgolj obrezovanje ali škropljenje, temveč tudi duhovni svet, ki se je v tisočletjih razvil ob tej kraljevi roži, je še zapisal Kmecl.

GOSPOD VESEL IN GOSPA MRAK - SLIKANICA O ZMAGI VESELJA NAD MRKOSTJO

V ospredju slikanice je gospa Mrak, ki nekega dne dobi nenavadnega soseda - gospoda Vesela. Ta zjutraj pozdravi sonce, zvečer pa luno in zvezde. Veselo si ureja dom in vrt, po katerem kar naprej trosi semena. Ne mine dolgo, ko vzklijejo rastline in zrasejo čez vrtno ograjo. Gospa Mrak vse to samo mrko opazuje. Vse skupaj ji ni prav nič všeč. Zato sklene, da se bo gospoda Vesela odkrižala, a zgodba za male in velike bralce, ki govori o veselju in domu, o življenju, prijaznih ljudeh in spremembah na boljše, se ne konča po prvotnem mrkem načrtu gospe Mrak. Besedilo je prevedla Tina Mahkota.