Odbor DZ za kulturo danes o spremembah statuta Prešernovega sklada

Kot je v obrazložitvi k predlogu zapisal UO sklada, se je v praksi pokazalo, da v doslej veljavnem statutu niso bile jasno razmejene pristojnosti med UO in njegovimi strokovnimi komisijami. Predlog statuta ta razmerja natančneje ureja, v njem je tudi zapisano, da UO Prešernovega sklada določi nagrajence z dvotretjinsko večino.

Poleg tega dodaja novo področje avdiovizualne umetnosti, za katerega se imenuje strokovna komisija, in hkrati zmanjšuje število članov strokovnih komisij s sedem na pet.

Predlog statuta uvaja tudi prepoved dajanja informacij o nagrajencih, ki zavezuje vse udeležence v izbirnih postopkih in velja do začetka zadnjega tedna pred slovesno podelitvijo nagrad. En teden pred podelitvijo nagrad pa bo UO sklada javnosti sporočil seznam nagrajencev in utemeljitve nagrad.

Predlog je že obravnavala komisija državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport, ki pa ga ni podprla, saj meni, da so spremembe in dopolnitve precej marginalne narave. Statut Prešernovega sklada, ki se sedaj spreminja prvič od leta 1993, je po njihovem prepričanju potreben korenitejših sprememb.

Letošnji državni proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku, na katero je padla senca zaradi izjave režiserja proslave Mareta Bulca, da sta njeno vsebino narekovala UO Prešernovega sklada in ministrstvo za kulturo, se je odbor že posvetil na seji 23. februarja. Vendar se seje ni udeležil predsednik UO sklada Janez Bogataj, ki bi, kot so tedaj menili člani odbora, edini lahko odgovoril na nekatera odprta vprašanja, vezana na organizacijo proslave.