Pesnik Miroslav Košuta danes praznuje 80. rojstni dan

Kot je povedal na četrtkovi predstavitvi, zametki knjige Mornar na kozi sicer segajo v konec 90. let minulega stoletja, ko je zapustil mesto ravnatelja in umetniškega vodje Slovenskega stalnega gledališča (SSG) v Trstu. Ker je moral počakati na odločitev glede pokojnine, je v 17 mesecih, namesto da bi le sedel in čakal, spravil na papir nekaj zametkov teh spominov. Del tega je pozneje uporabil v knjigi Spomini Angela Katice, ki se je razvila iz zvezka nedokončanih spominov njegovega očeta.

Sčasoma pa se mu je ob zavedanju, kako se je svet, ki ga je poznal iz otroštva, spremenil, zdelo prav, da svoje spomine zapiše tudi kot dokument nekega časa, da dokumentira, "da so na tej obali, med izlivom Soče in Istro živeli Slovenci, da so bili tam slovenski ribiči in da je tam živel tudi fant, ki je bil zaverovan v lepo slovensko besedo".

Mornar na kozi je, kot je povedal, predvsem dokument njegove rasti in ljubezni do slovenskega jezika, ki ga je spoznal skozi nonine knjige, katere so bile v času njegovega otroštva, v letih fašizma, prepovedane.

O slovenski literaturi pa je za STA povedal: "Slovenska literatura je trenutno maltretirana deklina, kot da bi se spridila, da bi postala pocestnica." Sam meni, da si tega v samostojni slovenski državi ne zasluži, saj so bili navsezadnje njeni temelji postavljeni na osnovi literature. Košuta, ki se je rodil leta 1936 in čigar otroštvo je zaznamovala druga svetovna vojna, mladim želi, "da ne bi nikoli spoznali hujših dni", čeprav, kot je dejal, "ne vemo, kaj se jim obeta".

Košuta se je rodil v Križu pri Trstu. Leta 1962 je diplomiral iz primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Sprva je bil novinar na RTV Ljubljana, nato dramaturg v SSG Trst, urednik pri Založništvu tržaškega tiska ter od leta 1978 ravnatelj in umetniški vodja tržaškega gledališča.

Njegova lirika, ki izvira iz obmorskega in kraškega sveta, je impresionistična, mediteransko razgibana, intimistično erotična in trpko razmišljujoča o slovenstvu v zbirkah Morje brez obale (1963) in Pričevanje (1976). Smrt in nostalgijo je tematiziral v zbirkah Odseljeni čas (1990) in Pomol v severno morje (2001).

Košuta podpisuje tudi gledališke songe, epigrame in drame, kritike, eseje in radijske komentarje ter prevode leposlovja iz italijanščine in španščine.

Leta 2011 je prejel Prešernovo nagrado. Kot so tedaj zapisali v utemeljitvi, nagrada potrjuje vrednost Košutinih verzov in opozarja na zasluge, ki jih ima pesnik pri ohranitvi slovenske besede v tržaškem urbanem svetu.