Na hitro prelistano 12.3.2016 8:00

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Ljubljana, 12. marca - Pri založbi Beletrina sta izšla romana Mraz avstrijskega pisatelja Thomasa Bernharda in Žalost Belgije Huga Clausa, ki velja za enega najpomembnejših avtorjev literature 20. stoletja v nizozemskem jeziku. Pri založbi Miš je izšla knjiga Julija med besedami Petre Dvoržakove, pri založbi Zala pa slikanica Zgodba o vrani Naomi Howarth.

Ljubljana. Knjiga pisateljice Petre Dvorakove z naslovom Julija med besedami. Foto: STA

Ljubljana.
Knjiga pisateljice Petre Dvorakove z naslovom Julija med besedami.
Foto: STA

Ljubljana. Slikanica Naomi Howarth z naslovom Zgodba o vrani. Foto: STA

Ljubljana.
Slikanica Naomi Howarth z naslovom Zgodba o vrani.
Foto: STA

Ljubljana. Roman pisatelja Thomasa Bernharda z naslovom Mraz. Foto: STA

Ljubljana.
Roman pisatelja Thomasa Bernharda z naslovom Mraz.
Foto: STA

Ljubljana. Roman pisatelja Huga Clausa z naslovom Žalost Belgije. Foto: STA

Ljubljana.
Roman pisatelja Huga Clausa z naslovom Žalost Belgije.
Foto: STA

MRAZ - PROZNI PRVENEC ENEGA NAJVEČJIH LITERATOV 20. STOLETJA NA NEMŠKO GOVOREČEM OBMOČJU

Osrednji lik romana Mraz, proznega prvenca enega največjih literatov 20. stoletja na nemško govorečem območju Thomasa Bernharda, je inteligentni, vendar v primežu nemoči in brezmejnega življenjskega pesimizma ujeti slikar Strauch. Njegov brat, slaven zdravnik, pošlje k slikarju, ki živi v zakotni alpski vasi, kjer je "primitivizem dobrina", in kjer "človeka zebe od znotraj", zdravniškega pripravnika z nalogo, da bi se s Strauchom seznanil in svoja opažanja strnil v natančno medicinsko poročilo. A med opazovancem in opazovalcem se razvije razmerje, ki študenta medicine v razumevanju ekscentrika odpelje dlje, kot je načrtoval. Knjigo je prevedel Štefan Vevar.

ŽALOST BELGIJE - DRUŽBENA PANORAMA BELGIJE V PRVI POLOVICI 20. STOLETJA

Monumentalni dvodelni roman Žalost Belgije Huga Clausa se je v zgodovino zapisal kot sijajen razvojni roman in obenem zgodovinski dokument, družbena panorama Belgije v prvi polovici 20. stoletja.

Bralec v prvem delu spremlja odraščajočega Louisa Seynaeveja, avtorjev alter ego, med šolanjem v nunskem penzionatu ter tragikomične portrete njegovih staršev, stricev, tet, babic in dedov, ki izrisujejo zgovorno sliko belgijske družbe. Drugi del romana se posveča času druge svetovne vojne in najstništvu junaka, ki ga bolj kot politični pretresi in vojna zanimajo zanj bolj bistvene razsežnosti bivanja, ljubezen in strast. Knjigo je prevedla Mateja Seliškar Kenda.

JULIJA MED BESEDAMI - KNJIGA O POSLEDICAH ALKOHOLIZMA V DRUŽINI

Desetletna Julija se s sestrico Elo in očetom preseli iz mesta na vas. Mama, ki ima težave z odvisnostjo od alkohola, namreč ne zmore vseh pritiskov, ki jih prinaša družinsko življenje in življenje nasploh. Oče se zbliža z drugo žensko, ki s svojima sinovoma živi na podeželju, in jo Julija kliče "teta". Skupaj postanejo nova, malce drugačna družina, vsebino knjige povzemajo pri založbi.

Bralec, ki zgodbo doživlja skozi Julijine oči, se v knjigi sreča z razlagami številnih "težkih" besed, kot so ločitev, odvisnost, spletno nadlegovanje, otroci s posebnimi potrebami. Julija mu pomaga, da te besede spozna prek prikupnih in jasno razumljivih razlag, ki so domiselno vpletene v poglavja in njihove posamezne pripetljaje. Knjigo je prevedla Diana Pungeršič.

ZGODBA O VRANI NAOMI HOWARTH - ZGODBA O VZTRAJNOSTI IN POGUMU

Slikanica pripoveduje o mavričasto pisani vrani, ki se v zimi poda na pot proti Soncu, da bi izprosila malo toplote in rešila živali najhujšega. S poti se vrne z ognjeno palico, a vsa osmojena.

Kot je zapisala avtorica, so jo že od nekdaj navduševale zgodbe, ki pripovedujejo o tem, kako so živali dobile svojo današnjo podobo. Indijanska zgodba o barviti vrani ljudstva Lenni Lenape (v prevodu Izvirni ljudje) z ozemlja današnje Pensilvanije je pripovedka, ki je nastala, da bi pojasnila nekatere skrivnosti narave. Iz nje se lahko veliko naučimo o vztrajnosti, pogumu, zanesljivosti in prijateljstvu ter o spoštovanju do narave, kot ga je poznalo ljudstvo Lenni Lenape. Slikanico sta prevedla in uredila Mateja Črv Sužnik in Miha Sužnik.