Pisateljska pobuda ogorčena nad vzdušjem v Sloveniji ob zaprtju meje s Hrvaško

"Naravnost šokantno je, s kakšnim cinizmom sprejema večina naših medijev, da ne govorimo o politikih, stanje, v katerem smo sokrivi humanitarne katastrofe, ki se zdaj zgrinja v Grčiji, Turčiji in drugih državah," je dejal Novak.

Portret premierja Mira Cerarja, ki se "hvali z avtorski pravicami" za načrt zaprtja begunske poti na grško-makedonski meji, bo po njegovih besedah v zgodovini zarisan s solzami otrok, ki na grško-makedonski meji v blatu, mrazu in dežju zrejo v svet in ga ne razumejo.

Pri poslušanju poročil lahko, kot je dejal Novak, vidimo vrnitev tradicionalnih vzorcev - najprej deset minut o obisku vlade v Mariboru -, pri čemer ni mogoče zgrešiti tona poročevalk in poročevalcev, ki so "nadvse srečni, da so se vrnili v subalpsko idilo čistosti lastnih problemov brez motečih tujkov".

Novinar Ervin Hladnik Milharčič, ki se je pred kratkim vrnil s poti po mejah ob begunski poti, je izpostavil, kako se je v povezavi z begunsko krizo spremenila konotacija bodeče žice. Žica, ki je bila prej simbol Auschwitza in nečesa negativnega, je v nekaj mesecih dobila pozitivno konotacijo. Kot je dejal, je pri tem treba vzeti v zakup, da se je spremenil naš pogled na svet. "Pogled čez žico več ne označuje taborišča, ampak svobodo," je dejal.

Po besedah pisatelja Dušana Šarotarja se je pokazalo, da je politika oziroma establišment, ki naj bi diktiral tempo reševanja problemov, odpovedal. Kot je dejal za STA, civilna družba in intelektualci na tak način, s pogovori, pomagajo tudi politiki, da bi našla rešitev, ki pa ni v izolaciji in zapiranju mej. "Poleg tega ni rešitev, da se vprašanje begunstva rešuje čim dalj od Slovenije in Bruslja, čim dalj od oči," je dodal.

Današnji protestni forum po Novakovih besedah podpirata tudi pesnica in pisateljica Svetlana Makarovič ter igralka in pisateljica Draga Potočnjak, ki pa se ga nista uspeli udeležiti.

Kot je na srečanju na Društvu slovenskih pisateljev (DSP) še povedal Novak, je ob ravnanju nekaterih učiteljev Gimnazije Franceta Prešerna ob predlogu, da se v bližnjem dijaškem domu nastani mladoletne prosilce za azil, poslal uradno zahtevo na več naslovov - na samo gimnazijo in občino v Kranju ter na ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport -, da naj z imena šole umaknejo Prešernovo ime, saj Prešeren s svojo pesniško vizijo ne sme biti povezan s to sramoto. Vendar odgovora ni prejel z nobene strani.

Po njegovem prepričanju se danes soočamo z zelo zagatnimi težavami. Ena, ki zadeva tudi stanje duha na Slovenskem, je povezana z dejstvom, da tisti, ki so se danes zbrali na pisateljskem društvu, predstavljajo odločno manjšino zoper naraščajoči nacionalizem, rasizem in sovražnost.