Pred dvema desetletjema se je poslovila prva dama jazza Ella Fitzgerald

Fitzgeraldova, rojena leta 1918 v Newport Newsu v ameriški zvezni državi Virginija, se je kot mladenka z materjo preselila v Yonkers v ameriški zvezni državi New York. Mama je umrla v prometni nesreči, zatem se je preselila k teti. Kmalu je zašla na kriva pota in bila nekaj časa celo v poboljševalnici.

Od leta 1935 je nastopala z orkestrom Chicka Webba. Prvi večji uspeh je dosegla leta 1938 z jazzovsko priredbo otroške pesmice A Tisket, a Tasket, prodor pa ji je uspel po letu 1948, ko je začela peti pod vodstvom znanega jazzovskega organizatorja Normana Granza, ki je v okviru nastopov z naslovom Jazz at the Philharmonic zanjo pripravil primerno spremljavo in prave skladbe. Kmalu je njen poseben slog petja, za katerega so bili značilni jasen glas velikega obsega, izjemen dar za improvizacijo in intonacijska natančnost, zaslovel po vsem svetu.

Med drugim je posnela antološko zbirko skoraj 250 najbolj značilnih jazzovskih skladb ameriških skladateljev. Nastopala je z velikimi jazzisti, kot so bili Louis Armstrong, Count Basie in Duke Ellington, ter bila gostja na mnogih festivalih jazza po vsem svetu. Med njenimi najbolj znanimi skladbami so Lady Be Good, Flying Home, How High Is The Moon, Stompin'At The Savoy in Summertime.

V svoji karieri je poleg grammyjev prejela še številne druge nagrade, vključno z državno nagrado za zasluge v umetnosti (National Medal of Arts), ki ji jo je leta 1987 izročil takratni predsednik Ronald Reagan.

Bila je ena od petih ustvarjalcev, ki so leta 1979 prejeli častno priznanje Kennedyjevega centra (Kennedy Center Honors). Leta 1989 je ameriško pevsko društvo po njej poimenovalo nagrado za življenjsko delo Ella, in ji jo kot prvi dobitnici tudi podelilo.

Lincoln center je leta 2005 Fitzgeraldovo vključil v jazzovski hram slave Nesuhija Erteguna. Umrla je leta 1996.